Novice Svet24

Socialni partnerji so na današnjem širšem zasedanju v Ljubljani izmenjali poglede na svoje predloge za socialni sporazum za izhod iz krize. Sindikalna stran je kot nesprejemljive in neprimerne za nadaljnja pogajanja označila tri predloge predstavnikov gospodarstva, delodajalska stran pa ima tovrstne pomisleke zoper 15 do 20 predlogov delojemalcev.

Kot je po večurnem srečanju za STA pojasnil predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič, so zanje nesprejemljivi uvedba socialne kapice, uvajanje finančnih spodbud in olajšav za podjetja za večjo uporabnost prožnih oblik dela ter nove spremembe delovne zakonodaje.

Socialna kapica bi po Semoličevih besedah močno povečala težave pokojninske in zdravstvene blagajne, ki naj bi s tega naslova izgubili prek 250 milijonov evrov. Proti novim spremembam zakona o delovnih razmerjih so zato, ker so zadnje v veljavo stopile šele aprila lani in še niti niso pokazale prvih rezultatov.

Delodajalci medtem nasprotujejo predlogom sindikatov, ki predvidevajo nove obremenitve gospodarstva, je razvidno iz sporočila za javnost, ki so ga po srečanju posredovali iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

Ivan Jani Ulaga iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) je za STA povedal, da ostro nasprotujejo razširitvi prispevnih osnov na druge prihodke in prejemke, denimo na dividende in najemnine. Poleg tega mali delodajalci zavračajo predlog uvedbe davčnih blagajn po vzoru Hrvaške. V sosednji državi naj bi namreč ugotovili, da je zdaj pobranega še manj davka kot prej.

Oba nabora predlogov - sindikalnega in delodajalskega - je na četrtkovi seji obravnavala tudi vlada, ki je svojim predstavnikom naložila, da pri pogajanjih zasledujejo cilje javnofinančne konsolidacije, kot je opredeljena v programu stabilnosti iz lanskega leta.

Semolič je danes pojasnil, da se sicer vsi strinjajo, da je treba zagnati gospodarsko rast, a so pogledi, kako to storiti, različni. Cilj predlogov sindikatov je po njegovih besedah okrepiti kupno moč, cilj delodajalcev pa povečati izvoz in znižati davke.

Nekateri predlogi predstavnikov gospodarstva, tako prvi mož ZSSS, gredo po poti ekstremnega varčevanja na račun socialne države in favorizirajo najbogatejše. Delodajalci v socialnih pravicah in plačah še vedno vidijo sovražni razvoj, sindikati pa verjamejo, da gospodarskega razvoja ni brez socialne države, je poudaril.

Na strani GZS je ocena povsem drugačna. Delodajalci po njihovih navedbah stremijo k cilju vzdržne kombinacije ukrepov za hitrejši razvoj, reform in nižjih obremenitev gospodarstva. "Ne verjamemo več, da je mogoče še naprej reševati Slovenijo in njeno gospodarstvo z državnim podpiranjem povečevanja kupne moči doma, ampak z usmeritvijo k večji konkurenčnosti slovenskega gospodarstva na mednarodnih trgih," so izpostavili.

Predlog sindikatov v ključnih točkah nasprotuje konceptu predloga delodajalcev, so poudarili. Zagovarja povečanje bremena gospodarstva ali pa že v izhodišču zahteva nadgradnjo socialnih pravic ter temelji na nadaljevanju takšne socialne in ekonomske politike, ki je bila poleg drugih razlogov med najpomembnejšimi, da smo se znašli v tako globoki krizi, so prepričani.

Skladno s tem so sprejeli odločitev, da bodo temeljito premislili, ali je ob tako velikih razlikah sploh smiselno nadaljevati pogovore o socialnem sporazumu, "ki bi moral stremeti k izhodu iz krize, ne pa njeni poglobitvi".

"Tovrstna sporočila GZS niso nič drugega kot čisto navadno sprenevedanje in izsiljevanje," so se odzvali v ZSSS in Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije. Delodajalci so po njihovih navedbah brez kakršnegakoli argumenta sindikalne predloge zavračali kot po tekočem traku, tudi na področju investicij, hkrati pa "izsiljevali" svoj položaj pri pripravi socialnega sporazuma s tem, da dobijo zagotovilo, da se ne bo "več obremenjevalo gospodarstva".

Socialni partnerji so si torej na pobudo delodajalcev vzeli dodaten čas za premislek, znova pa se bodo sestali prihodnji petek. Ciljni datum je sporazum podpisati do 28. februarja.