Svoje razočaranje nad vlado je delil s prijatelji na facebooku.
Kakor kaže, se odpira novo bojno polje. Kot je znano, je Peterle želel kandidirati za mesto generalnega sekretarja ene pomembnejših mednarodnih organizacij, Sveta Evrope. Kot je pojasnil Peterle, o kandidaturi ni razmišljal, dokler ni predloga v to smer prejel iz Evropske ljudske stranke (EPP), češ da izpolnjuje vse kriterije in da je »čas, da ta položaj prevzame nekdo z vzhodne strani nekdanje zavese«. Predlagala bi ga sicer lahko ena ali več držav hkrati, sam pa se je, ko je ugotovil, da bi imela njegova kandidatura dobre možnosti za uspeh, odločil svoj namen predstaviti samo slovenski vladi. »To sem storil, potem ko sem iz pogovorov s predsednico vlade in s predsedniki vseh vladnih strank razbral dovolj naklonjen odnos,« je zapisal in dodal, da ga je nekaj sogovornikov izrecno podprlo. Kot je pojasnil, za vložitev kandidature poskrbi zunanji minister, obravnava pa jo vlada.
A s potrditvijo kandidature od vlade ni prišlo, saj ministrstvo ni vložilo predloga kandidature. Kot je pozneje pojasnil zunanji minister Karl Erjavec, je njegovo ministrstvo šele v petek pisno seznanil z željo po kandidaturi in predlagal, da vladi predlagajo njeno potrditev, kar se mu zdi neodgovorno. Obenem gre pri kandidaturi za položaj generalnega sekretarja Sveta Evrope po besedah Erjavca za zelo zahtevno kandidaturo, ki da potrebuje podporo držav članic Sveta Evrope. Peterle predlogu ni predložil nobene pisne podpore, je dejal.
Razočaran se je včeraj vrnil v Bruselj.
Zadeva po Peterletovem prepričanju ni bila tehnična, ampak očitno zelo politična, če mu je zunanji minister »v istem tednu o isti zadevi sporočil tri različna stališča«. Svoje razočaranje je včeraj zgodaj dopoldne delil s svojimi prijatelji na facebooku, kjer je zapisal, da bi v tem primeru »moral minister (op. Karl Erjavec) iskati dobrega kandidata, ne pa kandidati njega. Še ena slovenska inverzija. Bogu se zahvalim za novo izkušnjo in se nadiham za tisto, kar me čaka,« zaključi Peterle.
