Predlagatelji interpelacije Virantu očitajo ogrožanje sistema lokalne samouprave, škodljivo dogovarjanje s sindikati javnega sektorja ter oškodovanje državnega premoženja z neprimernim reševanjem problematike izbrisanih in nepojasnjenimi popusti pri nakupu letalskih vozovnic.
V SDS bi v interpelacijo že vključenim razlogom dodali še nekatere. Po besedah Eve Irgl minister izvaja prikrito centralizacijo države in bi moral med drugim pojasniti privilegiran položaj Mestne občine Ljubljana, pa tudi kadrovanje nekaterih načelnikov upravnih enot.
Irglova je izpostavila, da Virant nikoli ni prepričljivo pojasnil vprašanj v zvezi z nakupom letalskih vozovnic z velikim popustom. Ob dejstvu, da protikorupcijska komisija preiskave tega primera še ni končala, pa je ugotavljala, da očitno obstaja "neke vrste sprega" med Virantom in komisijo.
Ljudmila Novak (NSi) je poudarila, da v NSi ministru niso očitali nedelavnosti, temveč zaletavost. S svojim prehitrim govorjenjem o ukinjanju občin je po besedah Novakove povzročil veliko slabe volje.
Mihael Prevc (SLS) kot najbolj vpijoč primer slabega Virantovega dela vidi v načrtovanju ukinjanja manjših občin. Očital mu je, da pri tem še vedno ni zadovoljivo pojasnil, kje vidi prihranke z omenjenimi ukinitvami in da glede tega ni bilo narejene še nobene resne analize.
V SLS menijo, da je Virant pod krinko socialnega dialoga sklenil vrsto škodljivih dogovor, ki škodijo državnemu proračunu in javnim uslužbencem. Pri tem je Prevc omenil dogovor s sindikati, da se del neizplačanih plač javnim uslužbencem izplača z zamudnimi obrestmi. Te znašajo kar 8,5 odstotka in tu se konča vsaka logika, je dejal.
Jani Möderndorfer (PS) je nasprotno poudaril, da bi glede na v interpelaciji navedene razloge lahko sklepali, da je njen razlog le eden - "spodkopavanje vladajoče koalicije ali navadno politikantstvo".
Ugotavljal je namreč, da se ministrova razrešitev zahteva zaradi zakona, ki ga sploh ni bilo in ga tudi ne bo (zakon o financiranju občin), zaradi spoštovanja izvršitve sodbe vrhovnega sodišča (izplačilo tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij), zaradi spoštovanja in izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekov pravice (odškodnine za izbrisane), pa tudi zaradi podpisa sporazuma za znižanje plač v javnem sektorju, ki je moral biti sklenjen zaradi nerealnega proračuna, ki ga je sprejela vlada Janeza Janše.
Kaže, da se trdnost koalicije preizkuša ob interpelacijah, je v imenu poslancev SD povedala Majda Potrata. Interpelacije ne bodo podprli, ker je Virant po njihovem mnenju sposoben dosegati dogovore s socialnimi partnerji, ker je pripravil zakon o povračilu škode izbrisanim in ker bo pripravil zakon o lokalni samoupravi.
Današnje dogajanje je po oceni vodje poslancev DL Riharda Branislja zloraba instituta interpelacije. V stranki menijo, da je vsebina "potegnjena na silo", očitki pa da nimajo nobene vsebine. Po Branisljevih besedah je skorajda pravilo, da se interpelacije vlagajo zoper ministre, ki delajo in so uspešni ter tako za opozicijo nevarni. Dodal je še, da je sporazum s sindikati dober in prinaša le tisto, kar zakonodaja omogoča, hkrati pa je Virant "zaključil sramotno poglavje izbrisanih".
V DeSUS se po besedah Ivana Hršaka ne strinjajo z očitki, da je Virant s pripravo odškodninske sheme za izbrisane oškodoval državni proračun. Menijo namreč nasprotno, namreč da je z omenjeno shemo državi denar prihranil. Če ne bi bilo sheme, bi namreč izbrisanim odškodnine dodelilo Evropsko sodišče za človekove pravice in to v precej višjih zneskih, je dejal.
