Posveta za svoje zaposlene, ki ga je pripravila mariborska univerza o strategiji do leta 2020, se je udeležil tudi šolski minister Jernej Pikalo. V začetku leta oblikovana delovna skupina je na osnovi samoevalvacijskega poročila pripravila namreč predlog izhodišč strategije, ki so jih že sprejeli v vseh organih univerze.
Rektor Univerze v Mariboru Danijel Rebolj je povedal, da je posvet sicer le en, a zelo pomemben korak v procesu oblikovanja strateških ciljev in akcijskega načrta univerze v naslednjih letih. ''Strategija lahko deluje namreč le takrat, ko je v njeno oblikovanje vključena širša akademska skupnost,'' je prepričan Rebolj.
V dozdajšnjem procesu preoblikovanja univerze v skladu z novo vizijo in poslanstvom so sprejeli že več dokumentov, med njimi strategijo razvoja znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti, program dela univerze do leta 2018 na področju raziskovalnega in razvojnega dela ter strategijo internacionalizacije in kadrovsko strategijo, ki jih nameravajo do konca leta povezati v enovit krovni strateški dokument.
Sicer pa so na mariborski univerzi pri oblikovanju tokratne strategije upoštevali priporočila skupine ekspertov nacionalne agencije za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu, ki so nastala v procesu ponovne akreditacije druge največje slovenske univerze, pa tudi priporočila mednarodne institucionalne evalvacije Evropske zveze univerz.
Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je dejal: ''Strategija mariborske univerze se zelo vklaplja v tisto, kar država razume kot razvoj univerz v naslednjih desetih ali dvajsetih letih. Naloga ministrstva je, da zagotovi primerno zakonsko podlago, s katero bodo želje in hotenja razvoja posamezne univerze lahko uslišani in se bo lahko vsaka univerza v skladu s svojo avtonomnostjo tudi razvijala. Teh sinergij pa ne bi bilo, če sprememb zakona ne bi delali z roko v roki z različnimi deležniki," je pojasnil minister Pikalo, ki obenem meni, da gre Univerza v Mariboru v pravo smer razvoja in bo v Sloveniji v prihodnosti igrala še pomembnejšo vlogo.
Pri pripravi strategije se v sedanjih časih, ko se univerza srečuje s hudimi finančnimi težavami, zastavlja vprašanje, ali je temu prilagojen tudi ta dokument. Po Reboljevih besedah so bili pred dvema možnostma: univerza si lahko zastavi cilje in pričakuje ustrezno finančno podporo ali pa svoje cilje prilagodi finančnim možnostim in svoje dejavnosti omeji na tisto, kar je z ustrezno kakovostjo mogoče izvesti.
"Verjetno bomo tukaj šli po neki srednji poti. Po eni strani se bomo morali omejevati, po drugi pa nas nacionalni program visokega šolstva zavezuje, kaj vse moramo storiti. In če želimo vse to storiti, potem bo treba okrepiti internacionalizacijo delovanja, za kar pa so nujna dodatna sredstva," je dejal Rebolj.
