Statistični podatki iz šolske dokumentacije z aplikacijami ravnateljem na voljo v nekaj klikih
Storitve vodenja šolske dokumentacije v elektronski obliki za osnovne in srednje šole ter druge vzgojno-izobraževalne institucije pri nas ponujajo različna podjetja, poleg e-redovalnice in e-dnevnika ponujajo tudi vodenje druge dokumentacije, prav tako njihovi programi vključujejo izdelavo urnikov in učnih priprav ter evidenco delovnega časa, ponekod tudi storitve prijave in odjave šolske malice ter njen obračun.
Ravnatelj gimnazije Škofja Loka Jože Bogataj je med prednostmi elektronskih aplikacij naštel manj administrativnih dejavnosti za učitelje in možnost komunikacije, ki jo aplikacija omogoča med starši, dijaki in člani šolskega kolektiva. Šolska dokumentacija v elektronski obliki je po njegovem mnenju bolj pregledna in jasna, sproti nudi tudi statistične informacije, kot so, denimo, nadomeščanja in realizacija ur.
Kot pojasnjuje Bogataj, so lani vzporedno z elektronsko vodili tudi redovalnico v papirnati obliki, z letošnjim šolskim letom pa šolsko dokumentacijo vodijo samo v elektronski obliki, tako tudi na govorilnih urah razrednik staršu pokaže ocene, vpisane v aplikacijo.
Tudi po mnenju predsednika Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije Milana Rejca je prednost elektronskih aplikacij hitra in enostavna komunikacija med šolo in starši. Slabost pa je, kot pravi, morda omogočanje močnejšega nadzora staršev nad otroki, s čimer se slabi zaupanje med staršem in otrokom.
Starši lahko namreč pri ponudnikih e-storitev v šolstvu naročijo tudi plačljivo dnevno ali tedensko obveščanje o otrokovih ocenah, njegovi prisotnosti pri pouku ter pohvalah in grajah. Tovrstne storitve starše stanejo od 12 do 25 evrov letno, za dva starša do 34 evrov letno.
Do plačljivih dodatkov za sprotno obveščanje staršev nekateri starši in šole zadržani
Kot pravi Bogataj, tovrstne plačljive storitve, ki jih starši naročijo pri ponudnikih, staršem na njihovi šoli predstavijo, jih pa ne spodbujajo. Po njegovem mnenju namreč ni nujno, da starš takoj izve, kaj se z otrokom dogaja, saj je treba dati otroku čas, da o tem sam poroča staršem. Za plačljivi paket se na njihovi šoli odloči manj kot desetina staršev, je pojasnil.
Predsednik Združenja aktivov svetov staršev Slovenije Tone Meden je prepričan, da lahko obvestila iz elektronske redovalnice še dopolnijo komunikacijo v trikotniku otrok - starši - šola, če je ta že taka, kot mora biti. Če pa ta komunikacija že sicer šepa, je elektronsko orodje ne more pozdraviti, kvečjemu se še kje pojavi dodatna težava, je pojasnil.
Ravnateljica Osnovne šole Trzin Helena Mazi Golob se prav tako sprašuje, ali je tak sproten nadzor staršev nad otroki res potreben. Kot je prepričana, je treba graditi na zaupanju, zato si tudi kot mama ne želi imeti nenehnega nadzora nad otroki. Na Osnovni šoli Trzin so po besedah ravnateljice elektronsko redovalnico pred dobrim letom uvedli na željo in pobudo staršev, ki imajo do nje brezplačen dostop. Toda pri 388 učencih na šoli so konec preteklega šolskega leta zabeležili le 23 njenih registriranih uporabnikov. Za plačljive aplikacije se na Osnovni šoli Trzin niso odločili, saj te po besedah Mazi Golobove še niso optimalne, prav tako na njihovi šoli ne uporabljajo elektronskega dnevnika.
Kot pojasnjuje Rejc, nimajo opravljenih analiz glede obiska govorilnih ur in roditeljskih sestankov v zvezi z uporabo elektronskih aplikacij, toda po njegovih opažanjih se obisk ne zmanjšuje. Na govorilnih urah in roditeljskih sestankih govorijo tudi o vsebinah, ki jih elektronske komunikacije ne morejo zagotavljati v celoti, je pojasnil.
Tudi Meden pravi, da e-orodja ne zamenjujejo govorilnih ur in roditeljskih sestankov. Kot meni, je osebna komunikacija med staršem in učiteljem tako kot med staršem in otrokom nenadomestljiva.
Ministrstvo podatkov o uvajanju e-dokumentacije nima
Ker ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ne zbira tovrstnih podatkov, ni znano, koliko slovenskih šol za vodenje šolske dokumentacije uporablja računalniške programe oziroma dokumentacijo v elektronski obliki. Šole so samostojne pri izbiranju tehnologije, ki jim je v pomoč pri izvedbi administrativnih in drugih opravil, tako da ministrstvo razvoja obstoječih elektronskih aplikacij na trgu tudi ni financiralo, so za STA pojasnili na ministrstvu.
Nekatere šole po njihovih navedbah razvijejo svojo računalniško aplikacijo, druge pa izbirajo med ponudniki računalniške aplikacije in podpore na trgu. Ministrstvo jim, kot pojasnjujejo, ne predpisuje načina izvedbe, temveč postopke izvedbe posameznih nalog in opravil, tehnologija pa je v pristojnosti šole, saj so različne po sestavi in velikosti ter organizaciji.
Direktor podjetja Logos.si, ki ponuja tovrstne storitve, Tomaž Krišelj, je za STA pojasnil, da sodelujejo z okoli 400 osnovnimi, srednjimi in glasbenimi šolami ter vrtci. Vse uporabljajo storitev e-redovalnice, za katero povprečno velika šola plača 30 evrov na mesec, nekatere pa tudi druge storitve. Za e-dnevnik povprečno velika šola plača 32 evrov mesečno, še pojasnjuje Krišelj. Koliko staršev je pri njih naročenih na tedensko ali dnevno sporočanje o ocenah, izostankih, pohvalah in grajah njihovih otrok, v podjetju niso razkrili, saj po določbah v pogodbah s šolami njihovih podatkov ne smejo obdelovati, so pojasnili.
V podjetju eŠola pa navajajo, da njihovo elektronsko redovalnico in druge storitve uporablja okoli polovica osnovnih in srednjih šol v Sloveniji. Skoraj na vseh šolah je preko aplikacije eAsistent mogoče sprotno obveščanje staršev o otrokovih ocenah in drugih informacijah. V podjetju pričakujejo, da se bo za to plačljivo aplikacijo v letošnjem šolskem letu odločila okoli desetina staršev. Preko omenjene plačljive aplikacije lahko starši dostopajo tudi do baze vzgojnih člankov in nasvetov strokovnjakov.
V vodstvih nekaterih šol bi si želeli enoten elektronski sistem za vso državo
Da lahko na šolah uporabljajo tudi elektronsko obliko pri pripravi javnih listin in dokumentov, so na ministrstvu pripravili ustrezne pravne podlage. Pravilnik o dokumentaciji v osnovni šoli tako denimo določa, da se dokumentacija vodi praviloma v elektronski obliki na način, da je omogočen tudi izpis na papir.
Če pravilniki predvidevajo, da se dokumentacija praviloma vodi v elektronski obliki, bi moralo po mnenju Mazi Golobove ministrstvo vsem šolam priskrbeti tudi potrebno programsko opremo. Na Osnovni šoli Trzin pri e-storitvah sodelujejo s podjetjem Logos.si, ki jim med drugim zagotavlja tudi aplikacije za oblikovanje urnikov in za nacionalno preverjanje znanja, kar jih skupaj stane nekaj manj kot 1000 evrov letno, je pojasnila ravnateljica.
Tudi ravnatelj škofjeloške gimnazije meni, da bi bilo pametno vzpostaviti enoten elektronski sistem, ki bi bil enak na vseh šolah. Kot je dejal, so se na njihovi šoli za aplikacijo e-Asistent podjetja eŠola odločili zaradi referenc, ki jih ima ponudnik programa.
