Obenem so znanstveniki v poročilu izpostavili, da obstaja izjemno velika (95-odstotna) verjetnost, da je človek vzrok za več kot polovico segrevanja, ki so ga zabeležili v zadnjih 60 letih, poročajo tuje tiskovne agencije.
Poročilo posodablja znanja o znanstvenih, tehničnih in socialno-ekonomskih vidikih podnebnih sprememb.
Celotno poročilo bo objavljeno bo po delih v obdobju med letošnjim septembrom in oktobrom 2014. Prvi del, ki je bil objavljen danes, vključuje fizikalne znanstvene osnove. Poročilo prinaša doslej najbolj ostro opozorilo glede posledic podnebnih sprememb.
Evropska komisarka za podnebne ukrepe Connie Hedegaard je ob tem dejala, da ne gre za to, ali verjamemo, da se podnebne spremembe zares dogajajo ali ne. Vprašanje je, ali upoštevamo rezultate znanstvenih raziskav.
"Ko bodo vsi znanstveniki s 100-odstotno gotovostjo lahko potrdili obstoj podnebnih sprememb, bo že prepozno. Če bi vam vaš zdravnik rekel, da je 95-odstotno prepričan, da imate resno bolezen, bi takoj začeli iskati zdravilo. Zakaj bi morali sprejeti večje tveganje, ko je na kocki zdravje našega planeta?" se je vprašala komisarka.
Ob tem je poudarila, da bo Evropa še naprej vodila boj proti podnebnim spremembam. "Imamo ambiciozno zakonodajo. Znatno zmanjšujemo emisije, širimo uporabo obnovljivih virov energije in varčujemo z energijo. Pripravljamo se za naslednji korak: podnebne in energetske cilje za leto 2030, ki jih bo Komisija predstavila pred koncem leta," je izpostavila komisarka in dodala, da bo Evropa še naprej zahtevala več ukrepanja od vseh onesnaževalcev.
Vse bližje je tudi podnebna konferenca 2015, kjer naj bi bil v skladu z dogovorom svetovnih vlad sprejet nov globalni podnebni dogovor.
Tanja Cegnar z Agencije RS za okolje je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani glede poročila izpostavila, da segrevanje oceanov, ki lahko sprejmejo veliko več toplote kot ozračje, pomeni širjenje vode ter dvig morske gladine in taljenje ledenikov. Vsako leto se soočamo z velikimi odkloni od povprečnih razmer in z velikimi vremenskimi izrednimi dogodki. "Nobena država ni varna pred tem, je pa velika razlika, kako se lahko države s tem soočajo," je dejala Cegnarjeva.
Pojasnila je, da so se izredni dogodki sicer dogajali tudi v preteklosti, a škode so zdaj bistveno večje, ker se je število svetovnega prebivalstva močno povečalo, imamo veliko več infrastrukture in ker smo se razširili na območja, kjer človeka v preteklosti ni bilo.
V poročilu je sedaj bistveno več znanja o tem, kaj se je dogajalo v preteklosti, podatki so se prečistili, združili na iste imenovalce. Cegnarjeva je dodala, da je novost v poročilu tudi podroben opis ogljikovega kroga, torej tistega dela, na katerega ljudje bistveno vplivamo. Ocenili so tudi kakšna je občutljivost podnebja na izpuste toplogrednih plinov. "Vidimo, da je ta povezava precej linearna," je dejala.
Na severni polobli bomo po najbolj črnih scenariji led na severnem tečaju izgubili že proti sredini stoletja, če se bomo obnašali trajnostno, ga bomo lahko celo ohranili.
Najbolj se ogrevajo deli blizu severnega pola, kopno bolj kot morje. "Pretresljivo je, kako zelo se bo segrel severni del, in sicer tudi za do 10 stopinj Celzija, če ne bomo ukrepali in bodo izpusti naraščali, kot predvideva najbolj črn scenarij," je opozorila meteorologinja in dodala, da tudi za naše območje Evrope to pomeni znatno segrevanje in s tem precejšnje težave.
Pri padavinah je negotovosti nekoliko več. Najblažji in najbolj črn scenarij kažeta, da se bo sredozemski del, ki je zanimiv tudi za nas, ob koncu stoletja prejel nekoliko manj padavin, če pa se bodo izpusti povečevali bo primanjkljaj bistveno večji. Velik presežek glede na sedanje stanje pa poročilo kaže v tropskem pasu in v bližini zemeljskih polov.
Morska gladina se bo po najugodnejšem scenariju dvignila do 40 centimetrov in do okoli 80 centimetrov po črnem. Ogrevanje pa pomeni tudi zakisljevanje oceanov. "To nas mora zelo skrbeti, saj močno vpliva na plankton. Razlika med optimističnim in pesimističnim scenarijem je tu zelo velika. Zakisljevanje ima lahko velike posledice, saj se spremeni sestava planktona, kar bistveno vpliva na prehrambeno verigo," je poudarila Cegnarjeva.
Poročilo omenja tudi monsune, katerih cirkulacija bo šibkejša, zajeli bodo večje območje, daljša bo deževna doba, ki bo prinesla več padavin.
Pri izrednih dogodkih poročilo izpostavlja več vročih dni, manj snega spomladi, manj mrzlih dni, več toplih noči.
"Narava napake pri snoveh, ki škodijo zaščitnemu ozonskemu plašču, težko odpušča. Meritve kažejo, da se spodnja plast ozračja ogreva, plast, kjer je zaščitni ozonski plast pa se ogreva, kar spodbuja nastanek ozonske luknje," je še pojasnila Cegnarjeva.
Dogajanje v svetu določa osnovne podnebne spremembe tudi v Sloveniji. Količina in kakovost hrane v svetu vpliva tudi na nas, saj jo večino uvozimo. Prav tako to vpliva na količino in kakovost pitne vode. Posledica podnebnih sprememb je tudi politična nestabilnost, od sprememb je odvisno svetovno gospodarstvo in razpoložljivost energentov, pa tudi širjenje bolezni pri ljudeh in rastlinah.
Pri sestavi poročila je sodelovalo 257 znanstvenikov z vsega sveta. Preostala dela trilogije bodo predstavili naslednje leto. IPCC je znanstveno telo, ki voditeljem sveta ne predpisuje, kako morajo ukrepati, ampak v poročilih - prvo je bilo objavljeno leta 1990 - svari pred posledicami ukrepanja oziroma neukrepanja proti podnebnim spremembam.
