Novice Svet24

NV Letalski zvezi Slovenije so z njim zadovoljni, moti pa jih, da je nastajal skoraj leto dni. Balonarji so namreč v tem času utrpeli velik izpad dohodka.  Novi pravilnik določa lastnosti vzletnih in pristajalnih območij.

Novi pravilnik o vzletnih mestih in pristajalnih območjih za balone in zračne ladje, ki je bil v uradnem listu objavljen 2. avgusta, veljati pa je začel dan pozneje, ureja tehnične zahteve za vzletanje in pristajanje balonov.

Pravilnik tako med drugim določa, da mora vzletno mesto v trenutku vzleta zagotavljati vsaj 100 metrov oddaljenosti med košaro balona in morebitnimi ovirami. Na vzletnem mestu za balone ne sme biti neravnin ali nevarnih predmetov. Dolžina vzletnega mesta mora biti najmanj enaka dvakratni konstrukcijski višini balona, širina pa najmanj enaka konstrukcijskemu premeru kupole balona, povečanemu za pet metrov na vsaki strani kupole balona.

Vodja balona potnike pouči o ravnanju na vzletnem mestu, polet pa načrtuje tako, da doseže pristajalno območje, na katerem so zagotovljena vsaj eno pristajalno mesto in dve alternativni pristajalni mesti. To območje ne sme biti gosto naseljeno, prav tako ne sme biti območje z večjimi vodnimi površinami ali območje z visoko vegetacijo. Pristajalno mesto na pristajalnem območju mora biti od nevarnih ovir v smeri vetra oddaljeno vsaj 100 metrov.

Pravilnik med drugim določa tudi zagotavljanje varnostne opreme, med drugim prve pomoči za potnike, gasilnega aparata za gašenje plina in naprave za ugotavljanje smeri in hitrosti vetra.

Komercialni balonarji po oceni Lajevca utrpeli katastrofalen izpad zaslužka

Po tragični nesreči na Ljubljanskem barju 23. avgusta lani, ko se je izkazalo, da za komercialne polete nihče od izvajalcev nima ustreznega operativnega dovoljenja, je agencija balonarje, zmajarje in padalce prizemljila, nato pa je v nadaljnjih postopkih septembra lani objavila operativno-tehnično zahtevo, na podlagi katere je bilo mogoče začeti z izdajanjem dovoljenj za komercialne lete balonarjem.

Vendar pa se je ta zahteva nanašala na lastnosti balona, na njegovo vzdrževanje, šolanje balona in na postopke izvedbe poleta, ni pa določala, kje se takšen polet izvede. To področje je zato pokrival zakon o letalstvu, ki pa je za mesta vzletanja in pristajanja določal letališča, je za STA dejal generalni sekretar Letalske zveze Slovenije Primož Lajevec.

Nekateri balonarji so se z letališči sicer dogovorili o možnosti vzletanja in pristajanja. So se pa letališča temu večinoma uprla, saj je šlo po oceni Lajevca za popoln nesmisel. Težko bi bilo namreč usklajevati polete letal in balonov.

Manjkajoči pravilnik z začetka avgusta je tako zdaj sprejet, po besedah Lajevca pa je bil usklajen tudi z balonarji. Letalska zveza Slovenije sicer združuje več kot deset balonarskih društev, ki so se večinoma strinjala z vsebino, vendar se prav vsa po besedah Lajevca do pravilnika še niso opredelila.

Dejstvo, da takšnega pravilnika doslej ni bilo, pa ni krivda balonarjev, je poudaril generalni sekretar Letalske zveze Slovenije. Zdaj je področje sicer urejeno, se pa Lajevec sprašuje, zakaj je priprava tega predpisa morala trajati vse leto.

Balonarji namreč niso mogli opravljati komercialnih poletov, zato so utrpeli "katastrofalen izpad zaslužka", poleg tega pa so morali vračati še kupnine že nabavljenih bonov. "Nekatera podjetja so bila popolnoma na kolenih," je opozoril Lajevec. Dejstvo, da je priprava pravilnika trajala toliko časa, je po njegovi oceni sramota.

V Sloveniji sicer leti okoli 50 balonov, od tega jih je večina opravljala tudi komercialne polete, je še povedal.

Skoraj leto dni za pravilnik na dveh straneh in pol

Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor so na vprašanje, zakaj je priprava pravilnika trajala skoraj eno leto, za STA odgovorili, da so z njegovo pripravo pričeli 22. maja letos. Šele tedaj so namreč prejeli prve strokovne podlage s strani agencije za civilno letalstvo.

Na agenciji za civilno letalstvo pa odgovarjajo, da se je vprašanje vzletnih in pristajalnih mest ali območij na agenciji pojavilo, ko so želeli izdati prva spričevala za opravljanje zračnega prevoza potnikov z baloni. Ministrstvo pa so na neustreznost letališč za vzletanje in pristajanje balonov opozorili 7. marca letos.

Po številnih sestankih s predstavniki ministrstva je agencija pripravila strokovne podlage, jih uskladila z Letalsko zvezo Slovenije, nato pa predlog 23. aprila poslala na ministrstvo. A usklajevanja so se nadaljevala vse do konca maja, ko so bile strokovne podlage dokončno pripravljene. "Priprava predpisa pa je v pristojnosti ministrstva in ne agencije," so še zapisali na agenciji.

Od nesreče je torej minilo pol leta, da so na agenciji za civilno letalstvo ugotovili, da predpisi niso ustrezni. Še dva meseca in pol sta bila potrebna za oblikovanje strokovnih podlag ter za njihovo usklajevanje. Ministrstvo ga je nato pripravilo v dobrem mesecu dni, še en mesec pa je moral miniti, da je bil pravilnik, ki ga je mogoče natisniti na dveh straneh in pol, končno objavljen v uradnem listu.

Na agenciji za civilno letalstvo so se v zadnjem letu sicer zamenjali kar tri vodje. Do 20. septembra lani je agencijo vodil Žiga Bruno Kotnik, po njegovi razrešitvi jo je kot vršilec dolžnosti direktorja prevzel Mirko Komac, od 18. aprila pa je vršilka dolžnosti direktorice Tatjana Črnologar.