Novice Svet24

Poleti, sploh pa času vročinskih valov, se veliko ljudi odloča za aktivno preživljanje prostega časa v sredogorju in visokogorju. Planinstvo je med ljudmi nadvse priljubljeno, a je lahko tudi nevarno, zlasti če ne upoštevamo osnovnih gorniških pravil, opozarjajo policisti.

Vzroki nesreč so največkrat telesna in duševna nepripravljenost, pomanjkljiva in neustrezna oprema, neusposobljenost in pomanjkanje znanja o gibanju in pravilni uporabi opreme, nepoznavanje poti ter podcenjevanje trenutnih vremenskih razmer v gorah, kjer se srečujeta zima in poletje.

Statistika gorskih nesreč kaže, da sta zdrs in padajoče kamenje že vrsto let na prvih mestih med vzroki nesreč v naših gorah.

Po podatkih Gorske reševalne zveze Slovenije je bilo letos do 17. julija 159 intervencij v gorah in na težko dostopnem terenu, od tega je bilo 25 iskanj pogrešanih oseb. Helikopter je sodeloval v 55 primerih.

Največ nezgod (76 odstotkov) se je zgodilo pri hoji po označeni poti, pri aktivnostih v zraku, plezanju in hoji po brezpotju. Med gorniki, ki so jih morali reševati, je bilo lažje poškodovanih 24, težje poškodovanih 31, mrtvih sedem, obolelih pet, 38 pa je bilo nepoškodovanih.

Policisti svetujejo, naj planinci začnejo vzpon ali pohod dovolj zgodaj, da se izognejo popoldanskim nevihtam oziroma opoldanski vročini. Prav tako naj se pred odhodom pozanimajo o vremenu in kategorizaciji planinske poti, kar bo olajšalo načrtovanje vzpona in s tem omogočilo boljšo pripravo nanj.

Vzpon je prav tako treba prilagoditi zdravstvenemu stanju. Soparno vreme in visoke temperature so namreč lahko usodni za posameznike. Prav tako naj bodo planinci primerno opremljeni za na pot.

Za planinski vzpon ali pohod naj si planinci izberejo primernega spremljevalca, saj je samohodstvo po gorah tvegano in že ob manjši poškodbi lahko usodno. Priporočljivo je, da se na pot odpravijo z vodnikom Planinske zveze Slovenije, gorskim vodnikom Združenja gorskih vodnikov Slovenije ali z nekom, ki pot dobro pozna.

O nameravani poti in času trajanja naj obvestijo domače, ki lahko obvestijo reševalce oziroma policijo, če osebe ob dogovorjeni uri ni domov. Če si planinci želijo prenočiti v koči, pa naj se predhodno pozanimajo glede odprtosti koče in prenočišče rezervirajo.

Za vzpone naj planinci uporabljajo izključno označene planinske poti. S hojo po brezpotju pa lahkomiselneži ne ogrožajo le sebe, ampak s proženjem kamenja tudi ostale planince, ki se gibljejo po poteh, opozarjajo policisti.

Glede same hoje v gore pa policisti poudarjajo, da je treba začeti počasi, da se telo ogreje. Osnovni tempo, pa tudi počitke in trajanje hoje, naj določa najšibkejši član skupine. Na vsako uro hoje pa naj si privoščijo nekajminutni počitek. Zaradi varnosti se mora planinec v planinskih kočah in na vrhovih vpisati v vpisno knjigo.

Prav tako opozarjajo, da gore ne dopuščajo raztresenosti ali površnosti. Ob znakih utrujenosti ali izčrpanosti naj se ustavijo za daljši počitek. Ob najmanjši slabosti in bolečinah v prsih pa naj takoj prenehajo z vzponi ali sestopi ter naj se takoj povežejo z dežurnimi na telefonski številki 112.

Dolžnost vsakega obiskovalca gora je, da ob nesreči pomaga v okviru svojega znanja, izkušenj in možnosti. Poškodovanega naj najprej zavaruje pred nadaljnjimi poškodbami in mu nudi prvo pomoč. O nesreči naj čim prej obvesti gorsko reševalno službo na številko 112 ali policijo na številko 113.