Z njim so želeli opozoriti, kje je po njihovi oceni prihajalo do pravnih nepravilnosti, za katere so, kot je dejal Lovro Šturm, trdno prepričani, da bodo v nadaljnjih postopkih odpravljene. Kot sta uvodoma pojasnila predsednik sveta inštituta Bernard Brščič in pobudnik dogodka Šturm, so želeli v ospredje postaviti kazenskopravna in ustavnopravna vprašanja, politično dimenzijo pa tokrat pustiti ob strani.
Nekaj primerov, kjer se po njegovih navedbah kažejo nedoslednosti, napake in tudi nezakonitosti, je izpostavil Franci Matoz, zagovornik Janeza Janše. Obtožni predlog, ki ga je vložila takratna tožilka Branka Zobec Hrastar, je označil kot nekvaliteten, nepopoln in slabo pripravljen.
Občutek ima, da je tožilka imela potrebo, da obdolži Janšo, čeprav se je oz. bi se morala zavedati, da v tisti fazi in tudi pozneje ni bilo nikakršnih dokazov, na podlagi katerih bi lahko utemeljeno sklepali, da je storil očitano kaznivo dejanje. "Veliko je napisanega, malo konkretiziranega," je povzel Matoz.
Ponovil je, da niso bili opredeljeni kraj, čas ali način. Z umanjkanjem tega pa je bila kršena pravica do obrambe. Če ne veš, kdaj naj bi nekaj storil in kako, potem tudi sodišču ne moreš dokazati, da to ni res, pravi Matoz, ki se je med drugim dotaknil nekaterih elektronskih sporočil, skozi katera se je utemeljevalo Janševo krivdo.
Čeprav so iz njih izhajali nekateri datumi, jih po Matozovih besedah ni nihče preverjal, čeprav bi za Janšo kot takrat varovano osebo to lahko storili. Matoz je problematiziral tudi verodostojnost in resničnost zapisanega v nekaterih sporočilih. Ob tem je ugotavljal, da si je tožilka privoščila v obrazložitev obtožnega predloga vnesti nekatere dokaze, za katere je bilo že takrat znano, da so neresnični. Sodnica pa bi po njegovih besedah morala tak obtožni predlog opustiti.
Matoz je izrazil upanje, da se bo tudi v Sloveniji pričel uporabljati člen, da sodnik, ki zavestno krši pravo, za to odgovarja. "V pravni državi se dogajajo ekscesi, zaradi tega ne propade, pač pa se sesuje, če se nanje ne odzovemo in postanejo pravilo," pa je menil Ivan Bele s Pravne fakulteta Univerze v Mariboru.
Bele je ocenil, da v tem primeru manjkajo splošne modalitete kaznivega dejanja, kot so čas, kraj, način, kar mora biti po njegovih besedah ugotovljeno v vsakem primeru, sicer dejanja sploh ni možno obravnavati. Da mora opis dejanja vsebovati vsa odločilna dejstva, ki konkretizirajo kaznivo dejanje, pa je po njegovih navedbah v več svojih sodbah opozorilo tudi vrhovno sodišče.
Ustavnopravne kršitve je izpostavil tudi nekdanji predsednik ustavnega sodišča Šturm. Načelo pravne države zahteva jasnost in določnost vseh pravnih aktov, zlasti pa neodvisnost in nepristranskost sodnikov, je poudaril.
Na Inštitutu dr. Jožeta Pučnika napovedujejo, da bodo s tovrstnimi kolokviji nadaljevali, pripraviti nameravajo tudi zbornik, v katerega bodo vključili še prispevke nekaterih, ki se današnjega dogodka niso mogli udeležiti. V zadevi Patria pa bodo objavili tudi gradivo, ki bo vsebovalo obtožni predlog, zaključne besede tožilca, zagovornikov, obtožencev, izrek sodbe, ipd.
