Slovenija bo letos zabeležila skrčenje BDP za 2,4 odstotka, kar je pol odstotne točke slabše od marčnih napovedi. Do nadaljnjega znižanja, in sicer za 0,2 odstotka, bo prišlo tudi v letu 2014.
V času od objave pomladanske napovedi so se razmere v Sloveniji in celotnem evrskem območju dodatno poslabšale, pojasnjuje Umar v danes objavljeni poletni napovedi gospodarskih gibanj. Ob hkratnem poslabšanju kazalnikov razpoloženja zato mednarodne institucije v svojih zadnjih napovedih predvidevajo večji padec aktivnosti za večino naših trgovinskih partneric, kot pa so napovedovale spomladi.
Poslabšanje napovedi pa je tudi posledica sprejetih dodatnih ukrepov slovenske vlade za stabilizacijo gospodarskih razmer, ki bodo po besedah direktorja urada Boštjana Vasleta v prihodnjih mesecih negativno vplivali na gospodarsko aktivnost.
Na večji upad od marca napovedanega bo letos vplival predvsem večji padec investicij, ki izhaja iz nižjih načrtovanih investicij države. Nekoliko večji padec potrošnje gospodinjstev (za 4,2 odstotka) bo posledica izrazitejšega poslabšanja razmer na trgu dela in večje previdnosti potrošnikov pri nakupih. Državna potrošnja (-1,7 odstotka) se bo letos zmanjšala podobno kot lani, njen nadaljnji padec pa je povezan z nadaljnjo konsolidacijo javnih financ.
Nasprotno se bo izvoz letos povečal bolj od pričakovanj v pomladanski napovedi, in sicer za 1,8 odstotka.
V primerjavi s pomladansko napovedjo so slabše tudi napovedi glede večine ključnih kazalnikov trga dela. "Pričakujemo večje zmanjšanje števila delovno aktivnih, predvsem zaradi večjega prehoda neposredno iz aktivnosti v neaktivnost v začetku letošnjega leta kot posledice upokojevanj po sprejetju pokojninske reforme. Na manjše povečanje števila registriranih brezposelnih pa bo vplivalo tudi večje vključevanje brezposelnih v programe aktivne politike zaposlovanja," je poudaril Vasle.
Medtem ko je Umar doslej za leto 2014 napovedoval rahlo okrevanje, in sicer v višini 0,2 odstotka, pa zdaj tudi še prihodnje leto ne pričakuje več rasti. Obseg BDP se bo namreč še dodatno skrčil, namreč za 0,2 odstotka.
Ob tem pa na uradu opozarjajo, da tveganja, da se bodo razmere zaostrile še bolj od poletne napovedi, ostajajo velika. Ključno tveganje je, da bo prišlo do odstopanja v časovnici postopne ureditve razmer v bančnem sistemu, izvedbe napovedanih ukrepov za stabilizacijo gospodarskih razmer ter s tem povezanega nadaljevanja konsolidacije javnih financ.
Negotovost pa vnaša tudi verjetnost, da bodo dejanski finančni učinki napovedanih ukrepov manjši od tistih, ki jih predvideva vlada, kar bo zahtevalo dodatne ukrepe in imelo posledično večje kratkoročne posledice. Do dodatnega poslabšanje razmer bi prišlo tudi v primeru, da bi bila rast v mednarodnem okolju nižja od trenutnih pričakovanj, še ocenjujejo na Umarju.
