Vsekakor pa bodo morali s 1. julijem odvesti večji delež prihodkov od prodaje blaga in storitev državi: splošna stopnja DDV se zvišuje na 22 odstotkov, znižana pa na 9,5 odstotka. V Trgovinski zbornici Slovenije menijo, da zvišanje DDV ni primeren ukrep. Potrošniki se namreč na zvišanje davkov praviloma odzovejo z zmanjšanjem nakupov. V zbornici se zato sprašujejo, ali ne bo škoda, ki jo bosta utrpela trgovina in tudi celotno slovensko gospodarstvo, veliko večja, kot pa bodo učinki, ki si jih vlada obeta od zvišanja DDV za državni proračun.
Da utegne ta ukrep negativno vplivati na potrošnjo, priznava tudi vlada. Če se bodo višje davčne stopnje v celoti prelile v drobnoprodajne cene, se bo končna potrošnja znižala za 1,5 odstotka, je izračunala.
Kupci so namreč danes bolj kot kdajkoli prej osredotočeni na cenovno ugodnost svojih nakupov. Kot pravijo v Tušu, je zato vsaka sprememba cen, tako pri dvigu DDV ali podražitvi surovin, izjemno občutljiva. Ali se bodo cene izdelkov na njihovih prodajnih policah s 1. julijem zvišale, ne razkrivajo. "Koliko bo sprememba DDV vplivala na končne cene za kupce, je v tem hipu neodgovorno napovedati," so zapisali.
Podobno pravijo v Sparu Slovenija. "Zavedamo se, da so kupci v tem času cenovno še posebej občutljivi. Zato se bomo o višanju cen odločali od primera do primera," so odgovorili na vprašanje, ali so že izračunali nove cene.
DDV je največji proračunski vir, ki skupaj s trošarinami predstavlja več kot polovico vseh prihodkov državne blagajne. Zato ne preseneča, da je vlada v iskanju dodatnih proračunskih prihodkov predlagala njegovo zvišanje. Medtem ko se proračunski prihodki od DDV zdaj gibljejo okoli treh milijard evrov letno, bo po zvišanju davčne stopnje ta številka višja za okoli 250 milijonov evrov, si obeta vlada Alenke Bratušek.
S 1. julijem se bo splošna stopnja DDV zvišala z zdajšnjih 20 na 22 odstotkov, znižana, s katero so med drugim obdavčeni hrana in zdravila, pa z 8,5 na 9,5 odstotka. Vlada se je za ta ukrep odločila potem, ko je predlog o uvedbi kriznega davka, s katerim bi bili obdavčeni vsi prihodki, naletel na ostro nasprotovanje. A ideje o kriznem davku ni opustila, pustila si ga je za rezervo, če drugi ukrepi konsolidacije javnih financ ne bodo uspešni.
Medtem pa se upadanje potrošnje nadaljuje že vse od izbruha krize, kar čutijo prav vsi segmenti trgovske dejavnosti, od prodaje tehničnega do živilskega blaga. Prodaja trgovcev na drobno je bila v prvih mesecih letos za 15 odstotkov nižja kot v enakem obdobju leta 2008, neživilskega blaga so prodali skoraj 19 odstotkov manj, pohištva in gradbenega materiala pa celo več kot 40 odstotkov manj.
Trgovci se močno bojijo, da bo zvišanje DDV še dodatno zmanjšalo pripravljenost potrošnikov za nakupe. In kaj o tem meni vlada? "Če se bo celotno zvišanje DDV prelilo v cene, to za povprečno družino, ki porabi 250 do 260 evrov na mesec, pomeni dodatnih 2,30 evra stroškov," je povedala Bratuškova.
A že samo zneski na položnicah za električno energijo bodo z julijem v povprečju višji za en evro. V Elektru Celje pravijo, da povečanje računa zaradi dviga DDV presega njihovo celotno maržo, česar niso sposobni prevzeti nase. Skupaj z letos spomladi zvišanim prispevkom za obnovljive vire energije bo tako znesek na računu za elektriko ob enaki porabi presegel lanskega že za skoraj 10 odstotkov. Gospodinjstva zmanjšujejo porabo in prehajajo v termine z nižjo ceno in v Elektru Celje predvidevajo, da se bo ta trend še povečal.
Drugod bodo zaenkrat uspeli višji DDV vračunati v svoje cene. Mestna občina Ljubljana denimo namerava obdržati končne cene parkirnin, prevozov z mestnimi avtobusi ter pokopaliških storitev nespremenjene, se pa bodo podražile storitve javnih podjetij Vodovod-kanalizacija in Snaga.
Slovenija je sistem DDV in trošarin, ki je nadomestil prejšnji sistem prometnega davka, uvedla 1. julija 1999. S tem je naša država izpolnila enega od pogojev za vstop v EU nekaj let pozneje.
Splošna stopnja DDV je bila določena pri 19 odstotkih, znižana pa pri osmih odstotkih. Le dve leti in pol pozneje sta se obe stopnji zaradi pričakovane nižje gospodarske rasti od sprva ocenjene zvišali: splošna na 20 odstotkov, znižana pa na 8,5 odstotka.
Z vnovičnim zvišanjem stopnje davka se bo Slovenija pridružila evropskim državam, ki so po izbruhu finančne krize dvignile znižano in/ali osnovno stopnjo DDV. Za dvig se je odločila večina članic EU in tudi sosednja Hrvaška. Doslej jih v EU niso spreminjale le Avstrija, Belgija, Danska, Nemčija, Švedska in Luksemburg, ki se ponaša z najnižjimi stopnjami DDV, in sicer triodstotno znižano ter šest- in 15-odstotno splošno.
S tem se Slovenija ne bo zavihtela med države z najvišjim DDV. Najvišjo splošno stopnjo ima Madžarska, kjer ta znaša 18 oz. 27 odstotkov. 25-odstotno imata Danska ter Švedska (poleg te še 12 odstotkov), 24-odstotno imajo na Finskem (še 14-odstotno), Romunija (še devetodstotno), 23-odstotno pa imajo v Grčiji (še 13-odstotno), Irska (še 13,5-odstotno), Poljska (še osemodstotno) ter Portugalska (še 13-odstotno).
Stopnje DDV so tako po Evropi različne, več kot polovica držav EU pa ima tri stopnje DDV. Takšne splošne stopnje, kot jo bo imela Slovenija, sedaj nima nobena država EU. Predlani jo je imela Latvija, ki jo je na to raven zaradi krize zvišala z 18 odstotkov, nato pa jo lani znižala na 21 odstotkov.
