Novice Svet24

Poplavni val velikih rek se razlikuje od hudourniških poplav, ki jih poznamo v Sloveniji, ko lahko reke narastejo že v nekaj deset minutah. Večje reke naraščajo več dni, zato imajo tako prebivalci kot strokovne službe več časa za pripravo na poplave. Poplavni val se kot besedna zveza uporablja v širši javnosti, gre pa za naraščanje vode ob poplavah, ki lahko poteka različno, je STA pojasnil vodja oddelka hidrološke prognoze na Agenciji RS za okolje Janez Polajnar.

Ob hudourniških poplavah, kot jih imamo tudi v Sloveniji, je v povirju oz. zgornjem delu rek naraščanje lahko izredno hitro. V Sloveniji lahko čelo poplavnega vala, to je tam, kjer se poplave začnejo razvijati, nastane zelo hitro. V nekaj deset minutah do pol ure se lahko oblikuje poplavni val, kar pomeni, da reka naraste z nekega običajnega vodostaja.

Na območju večjih rek, katerih poplavljanja v srednji Evropi spremljamo v zadnjih dneh in ki imajo za slovenske razmere izredno velika zbirna območja, pa reka, razen v čisto zgornjem toku, narašča počasneje. To pomeni, da se vrh poplavnega vala oblikuje v daljšem časovnem obdobju.

Na veletokih in večjih celinskih rekah, kot sta Laba in Donava, lahko voda narašča nekaj dni, da doseže svoj najvišji vodostaj v nekem dogodku. Hidrologi temu vodnemu valu pravijo "sploščen". Torej bolj kot gremo po toku reke navzdol, bolj je ta val ploščat in ni tako strm, kot je na začetku rečnega območja. Bolj kot se torej odmikamo proti izlivom rek, daljši je čas med običajnim vodostajem in najvišjim vodostajem v nekem dogodku, pojasnjuje Polajnar.

Vodni val je odvisen od tipa poplave. Tudi v Sloveniji imamo več tipov poplavnih valov, in sicer omenjeni hudourniški poplavni val, ki je hiter in lahko nastane v nekaj deset minutah ali celo manj, kot je bilo denimo v poplavah v Železnikih. Za kraške poplave, denimo v primeru reke Krke v spodnjem toku, je značilno, da reka narašča dan ali dva do najvišjega vodostaja. Na kraških poljih pa lahko voda narašča tudi teden dni, tako kot pri veletokih.

Kar je dobro pri velikih rekah, je to, da imajo prebivalci in strokovne službe nižje dol v porečju proti izlivu več časa za ustrezno pripravo na poplave. V Sloveniji pa se večinoma vse dogaja hitro, v nekaj desetih minutah ali v nekaj urah. Zaradi tega mora slovenska hidrološka služba toliko bolj spremljati zadeve in se takoj odzvati, je izpostavil hidrolog.

Glede umika naraslih voda s poplavljenih območjih pri večjih porečjih Polajnar pravi, da se da razmeroma enostavno napovedati, ker je na voljo veliko podatkov. Sicer pa se vsi večinoma osredotočajo na poplavni val, več škode pa pustijo poplave po tem, ko se umaknejo.

Ob tem opozarja, da lahko med poplavami velikih rek, ki tečejo skozi (nekdanja) industrijska območja, pride do velikih onesnaženj, saj lahko poplavna voda iz velikih rafinerij in kemijskih obratov strupene snovi prenaša po toku navzdol. To so poleg infrastrukturnih težav ena največjih posledic poplav v razvitem svetu, medtem ko je v tretjih državah največji kasnejši problem razvoj kužnih bolezni.

V minulih dneh so najhujše poplave v Evropi v več kot desetletju prizadele dele Avstrije, Nemčije in Češke ter terjale več smrtnih žrtev, danes pa jih s strahom pričakujejo na Madžarskem. Tokratne poplave v srednji Evropi so po Polajnarjevih besedah primerljive s poplavami v letih 2002 in 1997 na tem območju, ponekod so takratne rekordne vrednosti tudi prekoračene, zlasti na reki Labi.