Na ministrstvu za delo pravijo, da bo morala Slovenija znova pojasnjevati, zakaj še ni ustrezno prepovedala telesnega kaznovanja otrok.
"Družinski zakonik, ki je bil na referendumu v lanskem letu sicer zavrnjen, je prepovedoval telesno kaznovanje otrok. Ker pa zakonik zaradi referendumske odločitve ni bil uveljavljen, vprašanje ostaja nerešeno," je za STA spomnila v. d. generalne direktorice direktorata za družino na ministrstvu za delo Ana Vodičar.
Kot je dejala, bodo na zasedanju v Ženevi orisali tudi razmere na področju otrokovih pravic v času, ki v omenjenih periodičnih poročilih še ni zajeto. Poročili se namreč nanašata na leto 2010. Pričakuje, da bodo na zasedanju spregovorili o revščini otrok zaradi krize, pa tudi o problematiki izbrisanih, ki je prizadela tudi otroke.
Konvencija ZN o otrokovih pravicah, ki jo je leta 1991 potrdil tudi slovenski parlament, določa, da morajo biti otroci zaščiteni pred vsemi oblikami telesnega in duševnega nasilja. "V Sloveniji si želimo, da bi odpravili telesno kaznovanje otrok," poudarja Forum zoper telesno kaznovanje otroka v družini pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Po njihovih opozorilih je dokazano, da tako telesno kot tudi duševno nasilje slabo vplivata na oblikovanje otrokove osebnosti.
"Otrok, ki se boji, da bo tepen, se bo zlagal. Ko bo odrasel, bo zanj laganje in nasilno ravnanje samoumevno, kar pa ni izhod iz težav v življenju," navajajo v omenjenem forumu na spletni strani zveze prijateljev mladine. S telesno kaznijo vzgajamo nesamozavestnega otroka, ki bo kasneje v življenju zaradi privzgojenega vzorca ravnanja tudi sam tepel svoje otroke, opozarjajo.
V nekaterih evropskih državah, zlasti skandinavskih, se je razvilo gibanje za spremembo nesprejemljivega vzgojnega ukrepa. Ustanovili so mednarodno združenje Prenehajmo s telesnim kaznovanjem otrok (End Physical Punishment of Children - EPOCH), uspehi njihovih prizadevanj pa so bili več kot očitni. Pogostnost telesnega kaznovanja v družinah se je npr. na Švedskem zmanjšala z več kot 50 odstotkov na manj kot 10 odstotkov, navaja Forum zoper telesno kaznovanje otroka v družini.
V zgodovini so imeli starši pravico, da otroke telesno kaznujejo, toda za razvoj otrokove osebnosti je pomembno, da ni tepen, opozarja pediater Pavle Kornhauser. Pri varuhu človekovih pravic pa izpostavljajo, da je telesno kaznovanje poseg v otrokove pravice in ni primerna vzgojna metoda.
V Sloveniji je po podatkih policije letno skoraj 5000 otrok, starih do 18 let, žrtev različnih kaznivih dejanj. To so otroci, ki so kot žrtve opredeljeni v kazenskih ovadbah, poslanih na tožilstva. Obravnavanih primerov in s tem tudi otrok pa je približno 20 odstotkov več.
Otrok do 20. stoletja ni imel nobenih pravic in je bil last staršev. V 20. stoletju pa je prišlo do revolucionarnih sprememb, ki so se začele z deklaracijo Združenih narodov o pravicah otroka. Generalna skupščina Združenih narodov jo je sprejela 20. novembra 1959, natanko 30 let kasneje, leta 1989, pa še konvencijo o otrokovih pravicah.
