Marjan prihaja iz preproste kmečke družine, že od malega je bil navajen trdega dela, saj na kmetiji opravil res nikoli ne zmanjka. »Mulci smo tu morali delati in po opravljenem delu smo se radi preganjali naokoli.«
Bil je pravi as na skakalnici
Marjan se spominja, da je skakalnico prvič obiskal, ko je bil star šele pet let. Smučarski skoki so bili v Logatcu že od nekdaj eden glavnih športov. Tradicija sega že v predvojni čas, ko je Lojze Kralj s prijatelji na Sekirici pripravil skakalnico. V estdesetih letih je bilo v Logatcu ogromno skakalcev in med temi tudi mali in navihani deček po imenu Marjan.
Prva Marjanova zmaga se je zgodila na petnajstmetrski skakalnici. Takrat je bil Marjan prvi med cicibančki. »Začel sem kot otrok, brez nekih ciljev. Treniral sem, skakal in izpopolnjeval tehniko. Skok na skok … in leta so tekla …«
Marjan je prišel v državno mladinsko reprezentanco. Njegovi tedanji kolegi so bili asi kot Ulaga, Tepeš in ostali. Leta 1979 se mu je 'odprlo' in začel je zelo dobro skakati. Star je bil le 15 let in že v članski reprezentanci. V dobrih treh mesecih se je v svetovni pokal.
V slog – Marjanov slog!
Marjan je že na začetku osemdesetih let začel skakati z V-tehniko. To naj bi prišlo čisto spontano. »Vedno sem bil skrajnež in sem smučke avtomatsko odprl spredaj. Če bi jih imel skupaj, bi me tolkle po prsih.« Takrat so ga vsi klicali Turbo in kar nekajkrat se je pod skakalnico slišalo: »Poglej spet Turbota, skače, kot bi ga iz gostilne vrgli!« Trenerji so nergali in vztrajali, naj drži smučke vzporedno, a tudi Turbo je vztrajal in očitno je imel prav, saj so se rezultati kar nizali.
Marjan je imel odlične rezultate, a kariere ni želel nadaljevati
»Z rezultati sem prišel, kamor sem prišel. Drugi so se malo 'švercali'. Vedno so me silili, naj grem v večji klub, a nisem hotel. Potem se je zamenjalo vodstvo smučarske zveze …« Turbo pravi, da se je moral pri šestnajstih letih sam voziti na tekme in da je velikokrat prespal kar na 'terenu', prevečkrat na kakšni železniški postaji.
»Vse se je nabiralo v meni, pa sem se naveličal. Imel sem občutek, da me zapostavljajo. Končal sem marca 1984, po svetovnem pokalu v Planici sem spokal in sem šel. Tudi na kosilo nisem šel. Natrpal sem smučke, opremo sem pustil kar tam. Stopil sem na prvi avtobus in odšel. Takrat sem se odločil.«
Za stavo na devetdesetko!
Marjan je prenehal skakati in se posvetil bencinskim športom. Nekega dne pa je šel s prijatelji na pijačo in takrat je na zabavi padla stava: »Šel bom na devetdesetko!« Vsi so ga debelo gledali, a Turbo se ni dal. Že naslednji dan so se zapeljali do Planice. Prišel je do rampe, kjer ga je opazil nekdanji trener. Turbo je bil kratek in jedrnat: »Skočit sem prišel!« Čeprav že leta ni skakal, se je odrinil in na koncu dosegel tretje mesto. Spet so ga snubili za reprezentanco, a jih je zavrnil. Razlog je bil večerna rockerska zabava, ki jo je organiziral prav on.
Motor … nesreča
Po končani skakaški karieri je Marjan moral 'kompenzirati' tisto, kar je izgubil v času, ko je skakal. Začel je zahajati na zabave, užival v zvokih rockerske glasbe in žural … Postal je tudi politično dejaven, saj je bil predsednik tedanje ZSMS, a še vedno je iskal adrenalin. Usmeril se je v motokros. S treningi in dirkami je zapolnil vrzel, ki mu jo je pustilo skakanje. Na dirki se je zgodila nesreča. Dirkač pred njim je hudo padel, Marjan se mu ni mogel izogniti in ga je povozil. Ob tem je zletel z motorja in priletel na hrbet. Takoj mu je bilo jasno, kaj se je zgodilo. A imel je cilj. Čim prej se je hotel osamosvojiti. Po kliničnem centru je začel obiskovati rehabilitacijski center Soča in njegova želja se je uresničila. »Vedno sem imel in še vedno imam cilje. Nisem tip, ki bi se vdal v usodo. Moram 'migati' in 'migam' še zdaj!«
Sedaj je na vrsti rock!
V času, ko je nehal skakati, si je Marjan omislil vaški 'bend'. Takrat je bil bobnar, a po nesreči z motorjem je bobnanje prekinil. Pred nekaj leti pa ga je naključje pripeljalo do pravih ljudi. Začeli so se pogovarjati, padale so ideje. Marjan je spet prijel za inštrument, tokrat bas kitaro. Navezal je stike z zvenečimi imeni slovenske glasbe, s katerimi pripravlja edinstven projekt, ki bo luč sveta ugledal še letos. »Že od nekdaj sem poslušal Pomarančo in se odločil, da bom to poskušal nekako nadgraditi. Z ekipo legend slovenske glasbe sem se podal na to potovanje, ki je ravno tako adrenalinsko kot vsa moja prejšnja,« je z navdušenjem povedal legendarni Turbo, ki ga bomo očitno kmalu videli tudi na odru. 
