Kot je razbrati iz odgovora, občina ni sprejela ponujene cene sedem milijonov evrov, ampak predlaga, da ceno določi tretja oseba.
Na Mestni občini Maribor so 22. aprila prejeli dopis družbe Iskra Sistemi, v katerem ta zahteva sedem milijonov evrov za poplačilo prekinjene pogodbe za radarje. Kot so takrat povedali na občini, bodo dopis preučili in nanj odgovorili do predlaganega roka 15. maja.
To so danes, torej tik pred iztekom roka, tudi storili. Kot so v sporočilu za javnost zapisali na občini, je občina "pripravljena na sporazumno rešitev pravnih razmerij v zvezi s sklenjeno pogodbo o izvajanju javno-zasebnega partnerstva z dne 12. januarja 2012, pri čemer pa ne pristaja na rešitev razmerij na način, kot izhaja iz poziva družbe Iskra Sistemi".
"Mestna občina Maribor je podjetju Iskra Sistemi pripravljena poravnati terjatve v višini, ki bi ustrezala realni ceni opravljenih del, pri čemer predlaga, da realno ceno opravljenih del po predhodno navedenih finančnih poročilih ugotovi neodvisna (in med pogodbenima strankama sporazumno določena) organizacija," piše v sporočilu.
Sporne naj bi bile predvsem izračunane obresti. Kot so pojasnili na občini, v dopisu Iskre Sistemi ni navedeno in obrazloženo, od katerega zneska so obračunane obresti oziroma kaj predmetni znesek sploh predstavlja: "Mestna občina Maribor kot porabnica javnih sredstev in pravna oseba zavezana spoštovanju zakona o javnih financah (ter vseh povezanih in relevantnih predpisov) na neobrazložen in neutemeljen znesek ne more pristati."
Na občini še izpostavljajo, da po podatkih, s katerimi razpolagajo, tako semaforski kot tudi prekrškovni sistem nista produkta razvoja družbe Iskra Sistemi, temveč sta oba sistema že razvita produkta, kupljena in dostopna na trgu. Zato je občina pozvala družbo Iskra Sistemi, da obrazloži in utemelji zahtevek iz naslova vložka v razvoj.
Občina je s podjetjem Iskra Sistemi sklenila 30 milijonov evrov vredno koncesijsko pogodbo, po kateri naj bi podjetje v obdobju štirih let posodobilo dotrajan semaforski sistem v mestu, pri tem pa naj bi se del plačanih kazni z na novo postavljenih radarjev stekal na njegov račun.
Prve radarje so postavili sredi oktobra lani, a je bila že nekaj dni pozneje vrsta radarjev po mestu uničenih, vrstili pa so se množični protesti, ki so naposled vodili do odstopa župana Franca Kanglerja. Po izvolitvi novega župana Andreja Fištravca je Iskra Sistemi prekinila pogodbo z občino in začela groziti s večmilijonsko tožbo, Fištravec pa je dal sredi aprila radarje izklopiti.
Komisija za preprečevanje korupcije je v pogodbi zaznala znake korupcije in s pomočjo državnega pravobranilstva na Okrožno sodišče v Ljubljani vložila tožbo za ugotovitev ničnosti pogodbe. Z zadevo se ukvarja tudi računsko sodišče, katerega mnenje še ni javno. Župan Fištravec je na seji mestnega sveta na začetku tega tedna namignil, da mnenje računskega sodišča za občino ni ugodno.
