Evroskupina bo o Sloveniji govorila v okviru točke o makroekonomskih neravnovesjih, razprava o finančni pomoči državi pa ni predvidena, so danes pojasnili viri pri EU.
Čufer bo program nove vlade kolegom v območju evra predstavil v okviru točke o makroekonomskih neravnovesjih v EU, torej Slovenija ne bo posebna točka na dnevnem redu evroskupine.
Finančni ministri držav v območju evra bodo o makroekonomskih neravnovesjih razpravljali na podlagi poročila Evropske komisije, v katerem je ta ugotovila presežna neravnovesja v Sloveniji in Španiji.
Komisija bo na osnovi nacionalnih reformnih in proračunskih načrtov 29. maja ocenila vse članice, jim priporočila ukrepanje ter odločila o tem, ali bo nekaterim članicam podaljšala rok za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja, pa tudi o tem, ali bo proti Sloveniji in Španiji sprožila postopek zaradi presežnih makroekonomskih neravnovesij.
Slovenija mora oba načrta, reformni program in program stabilnosti, poslati v Bruselj ta teden. Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn je danes poudaril, da je nadaljnje ukrepanje komisije odvisno od "prepričljivosti, konkretnosti in verodostojnosti" obeh slovenskih programov.
Od kakovosti načrtov slovenske vlade pa ni odvisno le to, ali se bo Slovenija znašla v postopku zaradi presežnih makroekonomskih neravnovesij ali ne, temveč tudi to, ali ji bo Bruselj pogledal skozi prste in ji podaljšal rok za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja.
V evroskupini čakajo na ocene komisije, so danes povedali viri, ki tako niso želeli prejudicirati, ali bo postopek zaradi presežnih makroekonomskih neravnovesij proti Sloveniji in Španiji sprožen ali ne. To bi bilo sicer prvič, da bi se Bruselj odločil za ta vzgojni ukrep, ki ga omogoča šesterček, uveljavljen decembra 2011.
So pa viri pojasnili, da so med Slovenijo in Španijo pomembne razlike. Nova slovenska vlada po njihovih navedbah nima takšnega portfelja že izvedenih reform in ukrepov kot španska, temveč ima predvsem zapuščino (uporabljeni angleški izraz je "legacy asset") prejšnjih vlad.
Presežna makroekonomska neravnovesja v Sloveniji izvirajo iz težav v bančnem sektorju, prevelike zadolženosti podjetij in dejstva, da v zadnjih 20 letih ni bilo ustrezne privatizacije, so povedali viri ter opozorili še na potrebo po nadaljnji reformi trga dela in pokojninskega sistema.
O programu pomoči Sloveniji po navedbah virov ne bo govora. "Slovenija je popolnoma sposobna sama rešiti svoje probleme, a to mora storiti naglo in odločno," so viri pri EU danes ponovno poudarili besede, ki jih je bilo mogoče v minulih tednih pogosto slišati.
