"Seveda je to hud udarec za Slovenski center PEN. Obenem pa menim in vztrajam, kot eden od podpisnikov predloga za izključitev Janeza Janše, da taki osebi ni mesta v centru," je dejal.
"Menim, da se kolegi, ki so izstopili, sprenevedajo glede narave Janševega delovanja in stališč," je dejal A. Novak in dodal, da so bila pri izključitvi Janše bistvena pravila PEN, ki izhajajo iz listine Mednarodnega PEN, ki jo je Janša "zelo pogosto prekršil".
Kot primere je navedel javno in obilno dokumentirano propagando zoper izbrisane in Rome ter Janševe javne grožnje intelektualcem, ki so uveljavljali svobodo izražanja mnenja, kar je temeljna vrednota Mednarodnega PEN. Poleg tega si je Janša "v zadnjem času dovolil, da je vodstvo Slovenskega PEN označil z izrazoma 'udbovci' in 'oznovci' in s tem potrdil, da stoji za kampanjo Reporterja in Demokracije v zvezi z napadi na pisatelje v zadnjem letu dni," je dejal A. Novak.
Dodal je, da mu je zaradi tesnega sodelovanja z nekaterimi posamezniki, med drugim pri Novi reviji, zaradi njihovega izstopa iz Slovenskega PEN "osebno zelo hudo".
Na vprašanje, ali se bo o številnih izstopih izrekal tudi Mednarodni PEN, je A. Novak pojasnil, da so postopki, kako naprej, lahko zelo različni. Vsak center PEN ima svojo avtonomijo, da notranje zadeve poskuša najprej razrešiti sam. V kolikor to ni mogoče, je po besedah A. Novaka možna tudi obravnava na ravni Mednarodnega PEN.
Izključitev Janše iz PEN je A. Novak problematiziral že jeseni leta 1991. Upravni odbor Slovenskega PEN ga tedaj ni podprl. Ni pa nasprotoval sprejetju Janše v PEN leta 1988, saj so in so bile, kot je dejal, tovrstne geste solidarnosti za PEN način delovanja in zaščite ogroženih intelektualcev.
Na vprašanje, ali je že kdaj prišlo do podobne izključitve iz Slovenskega centra PEN, kot je bila Janševa, je A. Novak dejal, da je bilo doslej v slovenskem centru največ primerov izključitve zaradi neplačevanja članarine. Na ravni Mednarodnega PEN pa je spomnil, da je bila zgodovinsko pomembna obsodba pronacističnega nemškega PEN centra na Svetovnem kongresu Mednarodnega PEN leta 1933 v Dubrovniku. Omenil je še primere, ko je bil zaradi delovanja, ki je bilo v nasprotju z mednarodno listino ali zaradi nedejavnosti razpuščen posamezen PEN center.
Članstvo v PEN je v primerjavi s članstvom v Društvu slovenskih pisateljev (DSP) elitnejše, ker ima mednarodni značaj. Za članstvo v DSP zadostujeta dve objavljeni knjigi, v PEN pa so sprejeti pisatelji oz. pisateljice ter intelektualci oz. intelektualke, ki so se dokazali z velikimi dosežki na različnih področjih, na državni ali mednarodni ravni.
V Slovenskem PEN imajo izkušnje tudi s tem, da član, ki iz centra izstopi, ponovno zaprosi za vstop vanj. "To se je pravzaprav že večkrat zgodilo. Andrej Capuder, eden izmed teh, ki so tokrat prvi izstopili, je na ta način pravzaprav že večkrat vstopil in izstopil iz PEN, kot da gre za kakšen avtobus," je dejal A. Novak.
A. Novak je opomnil, da sta se Slovenski PEN in DSP doslej ognila usodi velike večine pisateljskih društev v nekdanjih socialističnih deželah, ki so zelo kmalu po političnih spremembah doživela delitve na politični ravni. "Imam občutek, da z 20-letno zamudo to doživljamo sami," je še dejal.
