Najpogostejši način tovrstnega upokojevanja je prek zavoda za zaposlovanje, kjer se jih je na ta način upokojilo 40.000 ali polovica vseh prejemnikov starostne pokojnine, navaja državni statistični urad.
Med osebami v starostni skupini 50 do 69 let je bilo v drugem četrtletju lani 43 odstotkov prejemnikov pokojnin, 41 odstotkov jih ni prejemalo nobene pokojnine, 16 odstotkov pa je bilo takih, ki po 50. letu niso delali in tako niso bili zajeti v analizi.
Med upokojenci je bilo največ upravičencev do starostne pokojnine - 88 odstotkov; vdovsko pokojnino (v kombinaciji s starostno) je prejemalo šest odstotkov upokojencev, invalidsko pokojnino pa približno osem odstotkov upokojencev.
Nekateri začnejo prejemati starostno pokojnino, preden dopolnijo z zakonom predpisano upokojitveno starost. Po starem pokojninskem zakonu je to pomenilo 61 let in najmanj 20 let delovne dobe za ženske ter 63 let in najmanj 20 let delovne dobe za moške. Takih je bilo v drugem četrtletju lani kar 40 odstotkov.
Najpogostejši način upokojevanja pred dopolnjeno upokojitveno starostjo je prek zavoda za zaposlovanje. Tam dočakajo upokojitveno starost kot brezposelni. Na ta način se je upokojilo približno 40.000 oseb ali polovica vseh, ki so prejele starostno pokojnino.
Glavni razlog za upokojitev je bila izpolnitev pogojev za upokojitev. Med upokojenci je bilo tako 84 odstotkov takih, ki so se upokojili, ker so dopolnili upokojitveno starost ali dosegli zadostno delovno dobo. Deset odstotkov pa se jih je upokojilo zaradi zdravstvenih težav.
