Novice Svet24

PS

Največja parlamentarna stranka PS je imela lani skupaj nekaj več kot 898.000 evrov prihodkov in dobrih 315.600 evrov odhodkov. Ob okoli pol milijona minusa iz leta 2011 jim je ob koncu leta na računu ostalo nekaj manj kot 50 tisočakov.

Stranka je v letu 2012 odplačala tudi vse kratkoročne kredite.

Iz državnega proračuna je PS kot največja parlamentarna stranka dobila skoraj 803.700 evrov, iz ljubljanskega mestnega proračuna (povračilo za nadomestne županske volitve v Ljubljani) pa dobrih 7400 evrov. Fizične in pravne osebe so stranki prispevale skupaj 77.435 evrov, od tega večino prav za kampanjo pred županskimi volitvami v Ljubljani, kjer je zmagal takratni predsednik stranke Zoran Janković.

Za kampanjo pred nadomestnimi županskimi volitvami so sicer porabili dobrih 62.500 evrov, za referendum o družinskem zakoniku pa z izjemo stroškov odprtja računa ničesar. Okoli 3300 evrov so v letu 2012 morali plačati že iz naslova kampanje pred državnozborskimi volitvami.

Kot je razvidno iz priloženega izkaza prihodkov in odhodkov, so za material in storitve porabili nekaj manj kot 250 tisočakov, za stroške dela pa nekaj manj kot 45.000 evrov. Za analize in raziskave javnega mnenja so porabili nekaj manj kot 10 tisočakov.

Večjih donatorjev, ki jih morajo stranke navesti v poročilih po zakonu, PS sicer ni imela. Iz članarin pa se je v stranko steklo 8660 evrov.

SDS

Če je PS novinka med parlamentarnimi strankami, je SDS ena tistih strank, ki imajo najdaljšo zgodovino. To se očitno kaže tudi v prihodkih iz članarin, saj so člani stranki prispevali skoraj 257 tisočakov.

To je sicer okoli 80 odstotkov predlanskega zneska, ostalih donacij pa je bilo skoraj pol manj kot leta 2011, in sicer nekaj več kot 163.000 evrov. Vse so bile nižje od trikratnika povprečne mesečne plače v letu 2011, torej od 4574 evrov.

Kljub nižjim donacijam pa je SDS lani zabeležila presežek prihodkov nad odhodki v višini dobrih 672.344 evrov, od tega je 470.858 evrov presežka naredila v letu 2012, dobrih 200 tisočakov pa je presežka še iz preteklih let.

Prihodkov so imeli nekaj manj kot dva milijona evrov, od tega več kot milijon in pol iz javnih sredstev. Iz državnega proračuna so dobili več kot 800.000 evrov, iz občinskih proračunov pa še skoraj 700.000. Ta sredstva so, kot pojasnjujejo v poročilu, porabili za tekoče delovanje stranke, njenih odborov in podmladka. Sredstva namreč niso strogo namenska, navajajo.

Okoli 50.000 evrov so zabeležili tudi izrednih prihodkov, med drugim "od dobljene tožbe", a ne navajajo, katere. V stranki so tudi varčevali. Za stroške materiala in storitev so porabili dober milijon evrov, kar je skoraj polovica manj kot leta 2011, za plače in druge stroške dela pa so odšteli dobrih 151.000 evrov.

Za kampanjo pred referendumom o družinskem zakonu so porabili dobrih 263, za volitve predsednika države pa skoraj 132.000 evrov. Za volitve v DZ so v letu 2012 plačali še skoraj 15.300 evrov, medtem ko so glavnino stroškov plačali že v 2011. Za kampanje pred nadomestnimi lokalnimi oz. županskimi volitvami v nekaterih občinah, med drugim v Bovcu, Destrniku, Krškem in Slovenj Gradcu, so porabili manj kot 20.000 evrov.

SD

V SD so lani dobili 1.137.738 evrov, porabili pa 958.803 evrov. Tako so zabeležili nekaj manj kot 178.000 evrov plusa in znižali minus na računu iz prejšnjih let na nekaj manj kot 60.000 evrov.

Stranka je v letu 2012 v celoti odplačala eno posojilo pri Gorenjski banki. Za kampanjo pred referendumom o družinskem zakoniku so namenili dobrih 740 evrov, za nadomestne volitve županov pa 8704 evre. Volilna kampanja pred predsedniškimi volitvami, na katerih je zmagal kandidat SD in nekdanji predsednik stranke Borut Pahor, pa je stranko stala le 25 evrov, kolikor so morali plačati za odprtje posebnega transakcijskega računa.

Iz državnega proračuna je SD dobila skoraj 334.000 evrov, iz lokalnih skupnosti pa še slabih 447.500 evrov. Člani so vplačali nekaj več kot 131.000 evrov, kar je okoli osem tisočakov manj kot leto prej. Iz donacij so dobili sicer več kot 86.000 evrov. Med večjimi donatorji je podjetje Riko iz Ljubljane, katerega direktor je Janez Škrabec.

Prihodki iz prispevkov in dotacij SD so bili v letu 2012 sicer za več kot desetino nižji kot v 2011. Celotnih prihodkov je bilo za 36 odstotkov manj kot leto prej. Za material in storitve so porabili okoli pol milijona evrov, za stroške dela pa dobrih 300.000.

DL

Državljanska lista je računskemu sodišču tokrat poslala svoje prvo letno poročilo. Oktobra 2011 ustanovljena stranka je leto 2012 končala z minusom. Iz poslovanja v tem letu ga je za približno 55.000 evrov, skupaj s tistim iz predhodnega leta pa okrog 59.000 evrov. Stranka še odplačuje posojilo, ki ga je najela pri Delavski hranilnici.

Celotni prihodki DL so v letu 2012 znašali 254.340 evrov, od tega 223.511 iz državnega proračuna. Je pa DL edina parlamentarna stranka, ki iz lokalnih proračunov ni dobila niti evra. Približno 23.000 evrov so ji namenili zasebniki, pravne in fizične osebe, 7740 pa so prispevali člani s članarinami.

Pri odhodkih je skupni znesek ob koncu leta dosegel 313.457 evrov. Kot so pojasnil v stranki, so bili med njihovimi največjimi posameznimi stroški tisti za najem prostorov, obratovalni stroški ter storitve fizičnih oseb v pisarni stranke. Kot nova stranka pa so denimo imeli tudi stroške pri ustanavljanju lokalnih odborov, pri nabavi osnovnih sredstev, promocijskega materiala. V kampanjah pred nadomestnimi županskimi volitvami in referendumom o družinskem zakoniku pa niso sodelovali.

SLS

V SLS so imeli dobrih 271.000 stroškov materiala in storitev. Za stroške dela so namenili dobrih 8000 evrov, za pokrivanje minusa iz preteklega leta pa nekaj manj kot 240.000 evrov. Za lokalne volitve so namenili nekaj manj kot 13.000 evrov.

V SLS so s članarinami dobili skoraj 76.400 evrov, od prispevkov pa še dobrih 38.000 evrov. Iz državnega proračuna so dobili 244.538 evrov, iz občin pa še nekaj manj kot 367.000 evrov. Na račun SLS se je tako steklo skupaj 758.168 prihodkov, medtem ko so porabili skupaj dobrih 200 tisočakov manj.

NSi

Tudi NSi je preteklo leto splavala iz minusa in leto 2012 končala s 111.722 evri plusa. Še ob začetku leta so v stranki imeli za dobrih 30.000 evrov odprtih obveznosti, ki so izvirale iz predčasnih parlamentarnih volitev v letu 2011. A so te lani uspeli poravnati, v celoti so vrnili tudi posojilo Raiffeisen banke v znesku 50.000 evrov ter 36.966 evrov kratkoročnih brezobrestnih posojil članov in simpatizerjev.

Od skupno 568.140 evrov prihodkov je NSi iz proračunov lokalnih skupnosti dobila 211.669 evrov in iz državnega proračuna 191.232 evrov. S članarinami so zbrali 94.554 evrov, zasebniki, pravne in fizične osebe pa so stranki namenili skupno 70.317 evrov.

Prispevek, ki presega trikratno povprečno mesečno plačo, jim je namenila ena zasebnica, ki je za stranko prispevala 5000 evrov. SDS pa ji je namenila 11.000 evrov kot prispevek za nadomestne županske volitve v Ljubljani, na katerih sta NSi in SDS nastopili s skupno kandidatko Mojco Kucler Dolinar.

Stranka je ob Ljubljani sodelovala tudi na nadomestnih županskih volitvah v Dupleku in v kampanji pred referendumom o družinskem zakoniku, skupaj pa je v teh kampanjah porabila 42.776 evrov. Na letni ravni so sicer zabeležili 456.418 evrov odhodkov; upoštevan je tudi minus iz leta 2011. Od tega so za material in storitve porabili približno 367 tisoč evrov.

DeSUS

V letu 2012 si je finančno opomogla tudi stranka DeSUS. Leto so namreč končali s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 188.661 evrov. Ob pokritju minusa iz prejšnjih let pa so letošnje leto dejansko začeli z dobrimi 103.500 evri plusa.

Še v začetku leta pa je stranka zaradi likvidnostnih težav, ki so bile posledice volilnega leta 2011, najela kredit pri Delavski hranilnici v višini 100.000 evrov z dobo vračila treh let; obroke kredita redno odplačujejo, navajajo v poročilu.

Skupni prihodki DeSUS so znašali 617.110 evrov, celotni odhodki 428.449 evrov. V letu 2012 je DeSUS iz državnega proračuna dobil 230.600 evrov, iz proračunov lokalnih skupnosti dobrih 345.000 evrov, nekaj več kot 33.000 evrov so zbrali s članarinami, od zasebnikov, pravnih in fizičnih oseb pa so skupno dobili 7773 evrov.

Glavnino porabe, skoraj 340.000 evrov, so predstavljali stroški storitev, za nadomestne županske volitve v Novi Gorici in Dupleku pa je DeSUS skupaj porabil 2817 evrov.

LDS in Zares

Primanjkljaj sta znižali tudi dve zunajparlamentarni stranki, ki pa imata svoje poslance v evropskem parlamentu. Prihodki LDS so znašali nekaj manj kot 441.300 evrov, odhodki pa blizu 180.000. S presežkom prihodkov nad odhodki so več kot milijonski minus iz preteklih let uspeli znižati na dobrih 856.300 evrov. Deloma sta k temu pripomogla tudi nekdanja predsednica stranke Katarina Kresal in Aleš Zalar, ki sta LDS podarila vsak po 12.000 evrov.

Tudi v Zares so ob slabih 82.000 evrih odhodkov in več kot 167.400 evrih prihodkov pridelali 85.500 evrov plusa in tako minus iz prejšnjih let v višini skoraj 280.000 evrov znižali na slabih 193.100 evrov.

Računsko sodišče je do petka opoldne prejelo skupaj 33 poročil strank.