Verniki se na današnji praznik spominjajo Jezusove zadnje večerje z apostoli, ki predstavlja ustanovitev evharistije in duhovništva. Katoliški duhovniki bodo obnovili duhovniške zaobljube, za večerne maše pa je značilen obred umivanja nog.
Veliki četrtek je prvi dan velikonočnega tridnevja, ki kristjane uvede v veliko noč - praznik Jezusovega vstajenja. Katoliški škofje bodo dopoldne po cerkvah darovali krizmene maše, ki so ime dobile po posvetitvi oljčnega olja v sveto krizmo, ki jo v Cerkvi uporabljajo pri podeljevanju nekaterih zakramentov. Duhovniki bodo pri tej maši obnovili duhovniške obljube.
Papež Frančišek bo krizmeno mašo v vatikanski baziliki sv. Petra daroval ob 9.30. Krizmene maše pa bodo po vseh škofijah vodili tudi slovenski škofje.
Zvečer pa bodo po cerkvah potekale maše zadnje večerje, za katere je značilen obred umivanja nog. Pri tem obredu škof ali duhovnik vzame posodo z vodo ter izbranim vernikom ali predstavnikom vernikov umije in obriše noge, s čimer posnema Jezusovo umivanje nog apostolom pri zadnji večerji. Tako simbolično pokaže, da je kljub dostojanstvu duhovniške službe služabnik zaupanim ljudem.
Papež bo mašo z obredom umivanja nog vodil v mladinskem zaporu Casal del Marmo v Rimu. Tako bo nadaljeval tradicijo, ki jo je začel kot nadškof Buenos Airesa, da na veliki četrtek daruje mašo v zaporih, bolnišnicah ali domovih za ostarele.
Po koncu večerne maše po cerkvah posvečeno hostijo, ki simbolizira Jezusovo navzočnost, iz tabernaklja prenesejo v t. i. ječo, ki predstavlja Jezusovo trpljenje v vrtu Getsemani.
Pri evangeličanih na ta dan prazničnih bogoslužij ne pripravljajo. Evharistijo razumejo bolj na simbolni ravni, po čemer se od katoličanov ločijo od reformacije naprej. Velik del pravoslavnih kristjanov pa bo zaradi uporabe drugačnega koledarja in načina izračuna datuma veliko noč letos obeležil pet tednov pozneje.
