Grilc je poslance prepričal z izčrpnostjo svojega programa in poznavanjem kulture v ključnih segmentih. Grilc je med ključne naloge na novo vzpostavljenega ministrstva za kulturo uvrstil, da bo v dveh mesecih po nastopu mandata v ponovno javno razpravo dan osnutek Nacionalnega programa za kulturo (NPK) (2013-2016) in osnutek sprememb krovnega zakona v kulturi, v nadaljnji postopek pa osnutek Nacionalnega programa za jezikovno politiko 2012─2016.
V treh mesecih po nastopu mandata se namerava Grilc lotiti tudi zakona o varstvu kulturne dediščine in zakona o arhivih ter v šestih mesecih preveriti potrebo po oblikovanju področnih zakonov, med drugim na področju uprizoritvenih umetnosti ali muzejev.
V predstavitvi svojega programa je Grilc izpostavil potrebo, da se kulturi vrne ugled, da bo razumljena kot dejavnik razvoja in ne le kot nepotreben strošek. Poudaril je pomen priznavanja različnih estetskih praks in dejavnikov v polju kulture in pomembnost dostopnosti kulture na celotnem območju Slovenije.
NPK Grilc vidi kot temeljni strateški dokument kulturne politike, ki določa cilje in ukrepe ter kazalnike in pričakovane učinke. Osnutku, ki je trenutno v javni razpravi, očita, da se je skrčil zgolj v določanje ciljev in navajanje ukrepov, manjkajo pa mu časovne opredelitve in finančni vidik.
Dotaknil se je tudi problematike Javne agencije za knjigo RS (JAK), glede katere meni, da bi morala biti v svetu JAK močneje, kot je sedaj, zastopana stroka. V povezavi z JAK in Slovenskim filmskim centrom se mu zdi nujna tudi sprememba zakona za uravnoteženje javnih financ, ki je s tem, ko je omejil finance in zaposlovanje na obeh agencijah, povzročil težave v njunem delovanju.
Zakon o varstvu kulturne dediščine je potreben sprememb na področju premične dediščine, zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo pa je doslej sicer po Grilčevih besedah "dobro opravljal svoje delo", toda nujno je, da Slovenija pride do sodobne kulturne politike. Sicer pa je po Grilčevih besedah ključnega pomena kakovostna komunikacija z javnostjo, poleg tega je potrebno vsem producentom v kulturi določiti status, pri čemer se položaj samozaposlenih ne sme poslabšati.
V razpravi, ki je sledila predstavitvi, so predvsem koalicijski poslanci izpostavili temeljitost in izčrpnost Grilčevega programa, ki po besedah Majde Potrata (SD) odpira vse temeljne dileme, s katerimi se trenutno sooča kultura.
Sama Bevka (SD), ki ga je, kot je dejal, Grilčeva predstavitev prepričala, je med drugim zanimalo kako Grilc razume projekt izgradnje nove Narodne in univerzitetne knjižnice. Slednja je, kot je poudaril Grilc, prednostna naloga vsakega ministra.
Poslanec Jožef Jerovšek (SDS) je v Grilčevem programu med drugim pogrešal del o medkulturnem dialogu in o javnem zavodu RTV Slovenija, medtem ko je Mihaela Prevca (SLS) zanimalo, kako namerava Grilc vse začrtano izvesti brez poseganja v proračun. Izrazil je tudi dvom, ali bo Grilc, ki je trenutno vodja oddelka za kulturo na ljubljanski mestni občini, znal na mestu ministra za kulturo preseči ozke občinske okvire.
Proračun za kulturo je po Grilčevih besedah znan, se bi pa kot minister prizadeval, da bi se proračun za kulturo okrepil. Poleg tega se mora kultura povezovati tudi z drugimi resorji in tako povezovati vire financiranja.
Problematike RTV Slovenija, medijev in še nekaterim drugim tem pa se, kot je pojasnil Grilc, v svojem programu ni dotaknil, saj sprememba z njimi povezane zakonodaje bistveno presega leto dni, kolikor časa naj bi minilo, da gre morebitna nova vlada po zaupnico v parlament.
