V postopku je višje sodišče v celoti ugodilo pritožbi tožene stranke Občine Zagorje ob Savi in ugotovilo, da tako postavitev kipa kot poimenovanje mestnega parka ne posega v pravice svojcev do pietete, niti ni prišlo do posega v osebnostne pravice ter druge človekove pravice.
Sodišče je dopustilo poimenovanje parka in postavitev obeležja in med drugim navedlo, da bi odstranitev kipa odvzela legitimno pravico izražanja spoštovanja in odnosa tistemu delu javnosti, ki je Drnovška cenila, spoštovala in ki želi gojiti spomin nanj.
Kot so še zapisali, se je sodišče v svoji sodbi ekstenzivno opredelilo do vseh pravnih vprašanj in dilem in vanjo vključilo primerjalno in tujo sodno prakso. Med drugim pa tudi ugotovilo in zapisalo, da je Drnovška njegovo udejstvovanje ter ravnanje po prenehanju funkcij ter dodatna duhovna in pisateljska aktivnost po zaključku politične kariere, kot državnika dokončno ustoličila na položaju absolutno javne osebe par excellence.
Doprsni kip dolgoletnega slovenskega premiera in bivšega predsednika republike Janeza Drnovška so v Zagorju odkrili avgusta 2008, kljub tedanjemu opozorilu predsednika države Danila Türka, naj upoštevajo želje svojcev, ki so pozivali k premišljeni uporabi Drnovškovega imena. A občina tega ni upoštevala. Zato se je Drnovškov sin Jaša pritožil.
Po pritožbi proti občini Zagorje je trboveljsko sodišče razsodilo, da se mora iz mestnega parka v petnajstih dneh odstraniti Drnovškov kip, iz naziva parka pa njegovo ime. Na sodbo se je nato pritožila Občina Zagorje ob Savi.
Po pravnomočni in dokončni sodbi višjega sodišča pa občini Zagorje zdaj ni treba odstraniti Drnovškovega kipa v mestnem parku.
Slovenija
Kip Janeza Drnovška ostaja
Ljubljansko višje sodišče je odločilo, da kipa Janeza Drnovška v Občini Zagorje ni treba odstraniti. Sodišče je razveljavilo sodbo sodišča I. stopnje in tožbeni zahtevek glede odstranitve kipa in poimenovanja mestnega parka zavrnilo.
