Po njeni oceni je slovenski nacionalizem, ki je sicer šel skozi različna zgodovinska obdobja, tako nerazdružljivo povezan z idejo slovenskega naroda. Slovenska nacionalna identiteta pa je še posebej v obdobju zadnjih nekaj desetletjih utemeljevana tudi v razmejevanje od Balkana, od slabšalno imenovanih "južnih" narodov.
"Če temu dodamo še pojave zadnjih nekaj let, ko se nestrpnosti do pripadnikov drugih narodov nekdanje Jugoslavije pridružijo še napadi na migrante in ko se etnični dimenziji doda še islamofobija, da ne omenjam homofobije in seksističnih ter rasističnih izpadov, potem vsekakor ne smemo zanemarjati potenciala, ki ga ima nacionalistični diskurz v Sloveniji" pravi Bajtova.
Pojasnila je tudi, da so znanstveni biološki rasizmi 18. in 19. stoletja v 20. stoletju doživeli smrtni udarec, saj skorajda nihče več ne govori o večvrednosti določenih ras. Sodobne prakse izključevanja so v glavnem, čeprav še zdaleč ne vedno in povsod, bolj subtilne. Po oceni Bajtove so osrednje mesto zavzele t.i. kulturne razlike, ki poudarjajo nepremostljiv prepad med različnimi civilizacijami.
Po njenih besedah v zadnjih nekaj desetletij govorimo predvsem o kulturnem rasizmu oz. neorasizmu, saj je nekdanje razumevanje nepremostljivih bioloških razlik med rasami nadomestila vera v kulturne razlike. Stare ideje hierarhične razporeditve človeške vrste na biološko različne rasne tipe po mnenju Bajtove nadomeščajo razlage o kulturni večvrednosti Evropejcev.
Neevropejci tako niso več usodno zaznamovani z biološko pogojenimi telesnimi značilnostmi, marveč jih v podrejen položaj interpelira njihova drugačna zgodovina, kultura in domnevno nižja raven družbenega napredka. Kulturni rasizem je, tako Bajtova, ne le del našega vsakdana in ga je lahko odkriti v medijih in politični retoriki, zasledimo ga tudi v akademskih krogih.
Po oceni Bajtove rasizem ne narašča samo v Sloveniji, temveč tudi v Evropi in po svetu. Na pojave rasizma in nacionalizma pa vpliva več dejavnikov: poleg neke širše situacije ekonomske in splošne družbene krize, ki nedvomno po besedah Bajtove prispeva k iskanju odgovorov v izključujočih ideologijah, igra pomembno vlogo tudi izključevalni in sovražni govor v medijih in v politiki, ki se ga pogosto, če sploh kdaj, ne sankcionira.
S tem se rasizem normalizira, kar je za Bajtovo skrajno zaskrbljujoče. "Če prištejemo še dejstvo, da nacionalne države in tu Slovenija ni nobena izjema, zelo načrtno ustvarjajo in reproducirajo nacionalne identitete po ključu definiranja nacionalne zgodovine, kulture in jezika, potem je jasno, da so ideje odprtosti in sprejemanja, kaj šele spoštovanja drugačnosti v depriviligiranem položaju, v ospredju pa so teme kot so nacionalni interes in zaščita naroda," je dejala Bajtova.
Meni tudi, da rasistične teorije najbolj vidno širijo skrajno desničarska gibanja in organizacije, ki se sicer deklarirajo za patriotska, vendar to, kar imenujejo domoljubje, temelji na izključevanju vsakršne drugačnosti in potenciranju mita o žrtvi oz. trpljenju "našega naroda."
Po navedbah Bajtove ne smemo pozabiti, da je sodobni kulturni rasizem zelo prikladna strategija za vsakršno populistično nabiranje simpatij še posebno v času krize, kot trenutno najbolj jasno kaže primer Grčije.
Osrednje vrednote, ki jih zagovarja nova radikalna desnica, so družina, narod in "naš" način življenja, ki naj bi ga ogrožali kulturno/versko drugačni, ponavadi so to migranti, pravi Bajtova. Uporablja se izrazito populističen diskurz, ki zaradi hkratno poudarjenega nastopa proti elitam, korupciji, za demokracijo, za ohranjanje "naše kulture" in za zaščito "našega" preprostega človeka uspešno privablja rastoči krog podpornikov.
"Še posebno so populizmi primerni za obdobja družbene, ekonomske in finančne krize, saj nagovarjajo ljudi s preprostimi formulami, ki obljubljajo hitre rešitve. Hkrati je pripadnost narodu vir identitete oz. pripadnosti nečemu stalnemu, večnemu, pomembnemu, kar v današnjem prehitro spreminjajočem se svetu predstavlja dobrodošlo umeščenost nekaj fiksnega," je povedala Bajtova.
Glede navzočnosti rasizma med slovenskimi politiki pa je Bajtova ocenila, da je politika prepogosto del problema, namesto da bi iskala rešitve. Sovražni govor po njenem mnenju izhaja tudi iz DZ. Vse prepogosto gre pri nekaterih politikih za iskanje preprostih floskul, ki v svojem populizmu iščejo glasove volilnega telesa, ki ga naslavljajo izključno kot etno narod, ki je v nevarnosti pred tujci, in zato kliče k zaščiti nacionalnih interesov, je še dejala Bajtova.
Slovenija
V Sloveniji rasizem usmerjen proti Romom
V Sloveniji je rasizem najpogosteje usmerjen proti Romom, izbrisanim, migrantom in muslimanom. Veronika Bajt z Mirovnega inštituta težavo vidi v tem, da se Slovenijo prepogosto razume kot državo Slovencev in za Slovence, in ne državo svojih državljanov.
