Na podlagi pravnomočnih sodnih odločb, sklepov in poravnav o odškodninah za nepremoženjsko škodo zaradi povečanega tovornega prometa med Lendavo in Mariborom je država oškodovancem že izplačala več kot 12,6 milijona evrov, vse obravnave na sodiščih pa so po sedmih letih končane.
Najbolj množična odškodninska pravda v Sloveniji, saj gre za več kot 2.300 tožnikov, se je začela julija 2006, ko so bili vloženi prvi odškodninski zahtevki in tožbe. Jeseni 2007 so potekale prve sodbe na okrajnem sodišču v Gornji Radgoni, spomladi 2008 prve sodbe višjega sodišča v Mariboru, marca 2009 pa prve sodbe vrhovnega sodišča v Ljubljani.
Tega leta je takratni pravosodni minister Aleš Zalar napovedal tudi pospešeno izplačevanje odškodnin približno 2.100 oškodovancev, in sicer v višini 14 milijonov evrov, ter jim ponudil možnost poravnave. Oktobra 2009 so bile izplačane prve odškodnine, jeseni 2011 pa je bilo končano izvedensko mnenje o hrupu tovornjakov za celotno relacijo. Sodišča so nato spet razpisala obravnave.
Državno pravobranilstvo, ki v pravdah zastopa državo, je odškodninske zahtevke prebivalcev ob cesti G1-3 (Dolga vas–Spodnja Ščavnica–Lenart–Maribor) prejelo na zunanjih oddelkih v Murski Soboti in Mariboru. V Murski Soboti je tožbe vročilo 2.232 tožnikov, ki so zahtevali odškodnino v skupni višini 14,1 milijona evrov (odprtih je še 16 zadev), v Mariboru pa obravnavajo tudi odškodninske zahtevke zaradi imisij tovornega prometa ob cesti G1-1 (Miklavž na Dravskem polju–Hajdina), vendar podatkov ne vodijo ločeno.
Do 7. oktobra so končali 185 pravdnih zadev, odprtih jih je še 92, njihova skupna zahtevana vrednost pa je 3,3 milijona evrov. Največ oškodovancev so v pravdi zagovarjali odvetniki Silvo Belec iz Murske Sobote, Janez Kaučič iz Gornje Radgone in Igor Vinčec iz Lendave. Oškodovanci so med drugim dokazovali, da ima vsak pravico do zdravega življenjskega okolja, je pa odvetnik Belec novembra lani celo dosegel, da so državi oziroma direkciji za ceste, ki je tožena stranka, s transakcijskega računa zarubili denar za izplačilo odškodnin.
V odvetniških pisarnah pa še vedno opozarjajo, da država ne spoštuje pravnomočnih in izvršljivih sodb, zato so bili prisiljeni vlagati izvršbe. Še vedno je nekaj oškodovancev, ki se za izvršbe niso odločili in upajo, da jim bo država odškodnine, ki jim pripadajo po sodbah, plačala prostovoljno.
Na Direkciji Republike Slovenije za ceste pojasnjujejo, da letos niso imeli dovolj sredstev za poplačilo vseh pravnomočnih sodnih odločb, zato so prek ministrstva za infrastrukturo in prostor na ministrstvo za finance podali predlog za dodelitev sredstev iz tekoče proračunske rezerve za poplačilo vseh dospelih terjatev, predvsem iz naslova že realiziranih izvršb. Vlada o predlogu ni odločila, seznanjeni pa so, da ministrstvo za infrastrukturo in prostor pripravlja ponovni predlog oziroma gradivo za vlado za razporeditev pravic iz tekoče proračunske rezerve.
