Prvi dve knjigi Bojane Ivanović sta doživeli velik uspeh. Upa, da bo tudi tretja knjiga motivacija mnogim na poti do boljšega jutri.
Te dni predstavljate svojo tretjo knjigo, ki ste ji dali naslov Ti sam rin naprej! Ste ponosni na svoj izdelek?
Bojana velik pomen daje tudi duševnemu zdravju, ki je v teh časih še kako pomembno. »Prehiter tempo življenja, vsakdanji stres, skrbi, nezadovoljstvo lahko hitro pripeljejo do kakšnih resnih posledic in ogrozijo naše življenje, zato se mi zdi, da bi ljudje morali znati dati na prvo mesto predvsem sebe, svoje počutje in želje,« je še priznala pisateljica.
Zelo! Ni lepšega občutka, kot ko dobim sporočilo od kakšne bralke, da jo je moja knjiga premaknila in navdihnila, da se loti uresničevati tisto, kar si želi. Tretja knjiga vsebuje nasvete in navodila, kako se soočiti in preživeti vse »usrane« situacije, ki jih v življenju doživimo, ter kako kljub vsemu »sranju«, ki nas omejuje in zaznamuje, riniti naprej, doseči zastavljene cilje in svoje življenje dvigniti na najvišjo raven zadovoljstva.
Zakaj naslov Ti sam rin naprej!? Kaj pravzaprav želite sporočiti s tem naslovom? Je kar zelo direkten, kajne?
Ideja za naslov se je rodila med mrzlim jutranjim decembrskim sprehodom z mojim kužkom, ko sem premlevala, kaj vse moram še postoriti in koliko ovir in preizkušenj je še pred menoj, in ali mi bo sploh uspelo, in kako bom vse zvozila, kar se mi je nabralo za urediti, v smislu financ, napredka, načrtov ... In ko sem za hip pomislila, da bi se morda raje kar vdala in pustila svoje sanje ob strani, mi je čez glavo švignil stavek »Ti sam rin naprej«. V trenutku sem vedela, da je to pravi naslov za mojo novo knjigo. Okvirni koncept, da bo knjiga o tem, da moramo v življenju vedno riniti naprej, se je že prej počasi ustvarjal v moji glavi.
Zase pravite, da ste ženska, ki rine naprej že celo življenje.
Če začnem od otroštva, sem se najprej morala preriniti čez osnovno šolo, kjer sem bila pogosto tarča napadov in posmehovanj, in situacijo doma. Toda kot otrok nimaš prav veliko izbire, kako boš živel, rineš dalje in upaš, da bo vse bolje, ko odrasteš. Potem sem se morala preriniti čez vsa svoja omejujoča prepričanja v glavi, ki so mi jih vcepili domači in okolica – da nisem dovolj dobra, da mi ne bo uspelo, da je brez zveze, da se sploh kaj trudim … Čez to sploh ni bilo tako enostavno iti. Ko to poslušaš leta in leta, se te besede tako močno zažrejo vate, in veliko truda je potrebnega, da se tega znebiš. Zadnja leta pa rinem naprej v smislu, da vedno iščem nove priložnosti, ki bi me popeljale tja, kjer si želim biti. Tudi ko pridejo težki trenutki ali se situacija zdi nemogoča, se zavedam, da pot vedno obstaja. In če plan A ne uspe, je pomembno samo, da skuješ nove plane. Možnosti so neskončne, ko se nisi pripravljen vdati!
Pravite, da se veliko ljudi prehitro vda, ker jih nihče ne nauči, kako riniti naprej. Razložite to.
To bi mogoče najlažje razložila tako, da smo ljudje nekako naučeni, da tako, kot je, preprosto mora biti, in da moramo to sprejeti. Drugo, kar pogosto opažam, je, da velja prepričanje, da je treba preprosto potrpeti in počakati, da bo bolje. Če se ljudje že nečesa lotijo, 80 odstotkov ljudi odneha takoj, ko jim prvič spodleti. Nekje 10 odstotkov ljudi odneha tik pred ciljem. In manj kot 10 odstotkov vztraja tako dolgo, dokler ne doseže zastavljenega cilja.
Zdi se mi, da je vse odvisno, v kakšnih okoliščinah in družbi si. Če si v družbi ljudi, ki imajo zgoraj navedeno razmišljanje, se ti ne piše nič dobrega. Če želiš rezultate, se moraš obkrožiti z ljudi, ki so pozitivni, vedno iščejo rešitve in načine, kako bi dosegli svoj cilj, vdaja pa jim sploh ne pade na pamet, saj se zavedajo, da vedno obstaja pot.
Za vami so že tri knjige, zdaj vaš čaka doktorat ...
Na doktorat se v bistvu spravljam že tri leta. To je moja želja, da zaokrožim svoje šolanje in dodam svoji izobrazi tisto piko na i. Doktorat pa bo iz področja menedžmenta in razvoja.
Kam na lestvici sreče od ena do deset bi se postavili danes? Zakaj?
Prav v tem trenutku dajmo reči devet, do čistke desetke mi manjka še en dober dopust, en dober žur in pa še ene pet kil manj. (smeh)