V Mestnem gledališču Ljubljanskem se 23. februarja obeta prava glasbeno-pevsko-plesno-igralska poslastica. Zanjo je poskrbel tandem Gašper Tič – Jaka Ivanc, ki je med drugim ustvaril tudi uspešnico Trio.
Na odru bo kar 25 ljudi
V predstavi bodo igrali: Tanja Ribič, Gregor Čušin, Iva Krajnc Bagola, Tina Potočnik Vrhovnik, Mojca Funkl, Milan Štefe, Jaka Lah, Rok Matek, Filip Samobor, Matic Lukšič, Gaber K. Trseglav, Rok Prašnikar in Uroš Smolej, spremljali pa jih bodo še šestčlanska glasbena zasedba in šest plesalcev.
Tič besedilo pisal po 14 ur na dan
Vse skupaj se je začelo pred letom dni, ko je umetniški vodja MGL Barbara Hieng Samobor Ivancu ponudila uprizoritev komedije Williama Shakespeara Mnogo hrupa za nič. Ta ji je predlagal muzikal, s čimer se je Hieng Samobor strinjala. Ivanc je potem k projektu povabil Tiča in ta ga je zgrabil z obema rokama. Gašper se je najprej usedel z Jako, dramaturginjo Iro Ratej in skladateljem Davorjem Hercegom, da je dobil okvirne točke, julija in avgusta pa je potem o tem razmišljal in pisal po 14 ur na dan. Besedilo je pisal za točno določene igralce. "Zasedbo sem vedel že vnaprej - tako kot pri Triu – kar mi je bilo super, saj sem lahko imel med pisanjem pred očmi kolega, ki bo to izvajal. Seveda ene poznam bolj ene manj," nam je dejal Tič. V prvo skupino zagotovo sodi Uroš Smolej, za katerega bo Trač že četrta skupna predstava s Tičem kot igralcem, v Triu in v Traču pa še kot avtorjem, s tem da je v novi predstavi Tič še v vlogi režiserja. Pomembno vlogo pa je Gašper zaupal tudi Tanji Ribič. "Smolej me ima zaposlenega, plačuje me, da mu vsako sezono napišem en tekst," nam je v smehu dejal Tič, nato pa v resnejšem tonu dodal: "V Sloveniji ni veliko muzikal igralcev. Takšni, kot sta Uroš in Tanja, ki znajo igrati, peti in plesati, so redki. Malo je takšnih, ki to zmorejo," je kolega pohvalil Tič.
Predstava nastaja v koprodukciji z Gledališčem Koper.
Med ekipo vlada odlična energija
Očitno je z izbiro zadel v polno, še posebno pa se je vnovične priložnosti za nastop v muzikalu razveselila Tanja. "Priprave so sicer zelo intenzivne, a ker je en tak sončen, vesel projekt, sploh ne občutimo nobenega napora. Tič je napisal zelo duhovit tekst – da lahkotno odpoješ ob tem, ko poplesavaš. Davor Herceg je napisal takšne komade, da bi lahko šli z marsikaterim od njih na Eurosong. Kolegi pa so takšni, da uživam, ko jih gledam. Zdi se mi, da je Tič naredil en tak jagodni izbor. Z veseljem grem kdaj, tudi, ko nisem na odru, v dvorano pogledat svoje krasne kolege. To ni floskula, res je dobra energija med nami. Radi se imamo. Tako mi je lepo. Res sem zelo srečna," nam je razkrila Tanja, Smolej pa je dodal: "Z vso ekipo se super ujamemo. Kar je tudi ključno. Zelo pomembno je, da je prisoten ta duh. Energija, ki povezuje neko homogeno celoto, se namreč potem odraža tudi na predstavi in pri občinstvu. Delamo zavzeto in glede na material, ki ga imamo, sem prepričan, da bo stvar uspešna. Ni neumno napisano. Tič je zelo talentiran za rime in vse ostalo, tudi duhovit človek je, to se pozna. In najbrž bo to padlo na plodna tla."
Trač ali Mnogo hrupa za nič
Čedni mladi vojaki in lepa dekleta, dve prepleteni ljubezenski zgodbi, ščepec zlohotnega obrekovanja, nekaj spretnih spletk in za nameček še ples v maskah ob živi godbi – vse to preko smeha vodi srečnemu koncu naproti.
Zaradi tračev o sebi so se smejali, a tudi jokali
Na veliko manj plodna tla pa so pri igralcih padale razne izmišljotine, ki so jih o njih pisali mediji – dokler so jih še brali, česar zdaj že dolgo ne počne nihče od njih. Tiča je včasih kaj razjezilo, a bolj zaradi otrok ali staršev. "Zaradi mene lahko napišejo kar hočejo, če imajo to veselje. Sicer ne razumem ljudi, ki si jemljejo pravico blatiti nekoga in posegati v življenje ter prizadeti recimo otroke oziroma takšne ljudi, ki imajo otroke. Sem se pa kdaj tudi zjokal, dokler me je to prizadelo, a se navadiš. Vsak človek ustvarja svojo karmo - v tem primeru tisti, ki piše. Jaz z bližnjimi živim iskreno, tako da nimam nobenega problema," nam je dejal Tič. O Tanji so mediji napisali že toliko stvari, da ji je zdaj postalo že čisto vseeno. Jo pa žalosti, da ljudje ne razlikujejo, katera informacija jim koristi in katera ne in to, da preveč pozornosti posvečamo neumnostim. Urošu so najbolj smešni trači tipa zalotili smo ga. "Spomnim se, da je bila enkrat ena fotografija, ne vem, kdo jo je posnel, ko sem zjutraj po enem žuru naročeval kebab in to je bila novica. Meni se je to zdelo smešno. Da sem jaz ob množici vseh ostalih, ki so počeli enako, nekaj posebnega. Sicer pa ne spremljam dosti teh stvari. Zapisi o sebi me ne prizadenejo zelo, se mi pa zdi malo krivično, da neki anonimni ljudje, ki te ne poznajo, dajejo neka ne osnovana mnenja. Da bi se na to obešal in si zaradi tega preveč sekiral, pa ne. To so muhe enodvnevnice, mogoče enotednice. Še kakšni hujši škandali, ki se zgodijo, so kmalu pozabljeni, saj se vedno znova pojavijo novi, tako da to ne bi smelo ravno preveč vplivati na počutje ali na vsakdan. Ni pa prijetno. Izmišljotine ali prenapihnjene zadeve so nepotrebne. A očitno so del tega kolesja, ki ga rumeni tisk nosi s sabo," nam je za konec še dejal Uroš.
