Ne samo, da jima je že prvi del iz serije filmov Somrak prinesel slavo, prinesel jima je tudi ljubezen, javna ugibanja, kdaj sta in kdaj nista par, kdo je bolj iskren in kdo vara. Čeprav so za njima že trije filmi in pravkar čakamo na četrtega, sta Kristen Stewart in Robert Pattinson še vedno skupaj in poosebljata skrivnostni svet bele vampirske polti. Kaj bo z njuno igralsko kariero po koncu "krvoločne" sage … kdo ve.
ROBERT PATTINS
Zdaj ko lahko pod celotni projekt potegnete črto, kateri trenutek vas je najbolj prevzel, kateri se vas je najbolj dotaknil?
Najbrž tisti trenutek v prvem delu, ko je Bella v bolnišnici in reče: "Nikdar več me ne zapusti." In jaz rečem: "Le kam naj bi šel?" ali nekaj takega. Še vedno se mi zdi, da je to eden od mojih najljubših prizorov, najbrž zaradi tega, kar mu je sledilo. Pa tudi zato, ker pravzaprav nisva sledila scenariju, te vrstice so najine.
In za kateri prizor bi dejali, da ga je bilo najtežje odigrati?
Gotovo tistega ob rojstvu otroka. Predvsem zato, ker je bilo zelo smešno, ko bi moralo biti nadvse resno. (smeh) Pri enem prizoru smo morali gledati naravnost v kamero, jaz pa sem jokal od smeha. Saj sem se trudil ustaviti solze, a je vseeno videti, kot da jočem – jaz, vampir, ki nisem zmožen jokati. No, pravzaprav sem se smejal, ne jokal.
Ste se na to vlogo pripravljali drugače kot na ostale? Na to zadnje snemanje, na primer? Izdajte nam kaj o zaključnem prizoru?
Smešno, zaključni prizor naj bi bil skrivnost … Pa so ga dali v napovednik. Summit je rekel: "Ne govorite o bitki." Pa sem rekel: "Pa saj je v napovedniku, kaj pa govoriš." (smeh) Ampak ja, na začetku sem se veliko pripravljal, treniral, ker sem moral na začetku snemati zgoraj brez, to pa je tudi vse. (smeh) Bitko smo snemali na koncu in do takrat sem bil že čisto iz forme. (smeh)
Ampak vam je vendarle uspelo?
Ja, ni mi šlo tako zelo slabo. To je filmski pretep, tako da ti pravzaprav ni treba biti v pravi formi, saj se z nikomer zares ne pretepaš. Predvsem moraš dobro kriliti, pa nekako gre. Sam sem precej preklast, tako da mi to niti ne predstavlja večjih težav. Pravzaprav je tistim, ki so malo bolj v formi in natrenirani, težje. Preveč so napeti in premočno udarjajo. Zame pa je to ena od lažjih stvari, velikokrat mi uspe že v prvem ali drugem poskusu. Tisti malo bolj natrenirani so potrebovali kakšnih deset poskusov, da jim je uspelo. Še najbolj neprijetne pri vsem skupaj so vrvi … No, pravzaprav ne poznam nikogar, ki je res odličen pri čemer koli na teh vrveh. Ob vsem so še najbolj pomembni tisti, ki ti ob tem pomagajo – če so oni dobri, si tudi ti lahko odličen. Sicer pa si lahko velikokrat videti katastrofalno, tudi če si zares dober.
Vas je bilo kaj strah?
Večino časa sem bil samo zelo utrujen. (smeh) Od vsega nihanja in gibanja.
Ste izmaknili kakšen spominček s snemanja?
Imam skoraj vsa oblačila s snemanja prvega filma, ker sem jih dejansko vsaj še dve leti po snemanju tudi nosil. (smeh
Vam je kakšen kos še posebno pri srcu?
En par kavbojk. Pravzaprav sem sam kupil oblačila, ki jih nosim tudi v filmu, pa se potem pogajal, da so mi vrnili denar zanje. Zaradi vizuma sem obtičal v Vancouvru in tako sem si potem začel oblačila kar sposojati. Nazadnje so ostala pri meni. (smeh) V prvem filmu sem nosil oblačila teh luštnih, majhnih butikov v Vancouvru, ob gromozanskem uspehu sage pa so seveda podpisali pogodbe tudi z blagovnimi znamkami, tako da so zdaj vsi vampirji oblečeni v G-Star ali Belstaff. Pa na kateri strani že so, ni pomembno. (smeh) To je noro. Znamka oblačil je seveda povsem vidna. Neverjetno. (smeh)
Kaj boste po vseh teh letih najbolj pogrešali?
Neki prijetno znani občutek te preveva, ko snemaš film in poznaš celotno ekipo. Po navadi je kot prvi šolski dan, ko si ves neučakan in te prijetno zvija v trebuhu, ampak ko poznaš vse, je pa čisto drugače. Čudno, ampak prijetno obenem. V bistvu je to eden od plusov igranja, pustiti vse za seboj in iti naprej. (smeh) Ko končaš s filmom seveda.
Kako ob vsem uspehu ostajate z nogami na trdnih tleh?
Kaj pa vem, v bistvu sem precej negotova oseba, tako da mi to ne predstavlja nekih težav. No, mislim, da tudi če ti nekdo reče, da si v nečem res dober, moraš biti res malce neumen, da ti to stopi v glavo. Sploh glede na to, da vsi spremljajo vsak tvoj korak in ti povsod sledijo. Ne razumem igralcev z velikim egom. Mislim, vsi vedo, kdo si, da si pravzaprav domišljav in nadut bučman. (smeh) Točno to je vsak igralec. (smeh)
Česa ne morete početi, pa bi si res želeli?
Resnično pogrešam obisk kina, posebno v Los Angelesu, ker je tam nekaj najboljših kinodvoran na svetu. Včasih sem bil v kinu štiri-, celo petkrat na teden. Včasih si želim samo sedeti nekje, opazovati in poslušati ljudi, ne da bi me kdo prepoznal in takoj fotografiral
Kaj je najboljša stvar v vašem življenju?
Moje delo, gotovo. Biti igralec je zagotovo najboljša "služba" na svetu. Želim si, da bi jo dobil že pred kakšnimi dvanajstimi leti. (smeh)
KRISTEN STEWART
Od prvega filma pa do danes ste vsi postali kar velike zvezde. Se je ekipa na snemanju do vas zdaj na koncu vedla drugače kot na začetku?
Proti koncu snemanja sem imela res občutek, da se ljudje z nami ne pogovarjajo več kot včasih, kar se mi je zdelo precej čudno. Mogoče jim je kdo rekel: "Hej, pustite jih pri miru. Če nimate razloga za pogovor, ga ne začnite." To mi res ni všeč. Nikomur me ni treba ščititi, v redu sem, hvala. Vse, kar s tem naredijo, je, da te popolnoma osamijo. Hvala, ampak ne, hvala. To je najbolj grozno in tega res ne maram.
Vam je pomembno ostati z nogami trdno na tleh?
Ne, rada bi samo sama sedela nekje ves dan. (smeh) Seveda, zagotov
Se veselite novih projektov, ki vas čakajo po Somraku? Mislite, da vas je vloga Belle popolnoma zaznamovala in vas bo spremljala do konca kariere?
Gotovo bodo vsi vedno govorili, kako sem postala izjemno slavna zaradi Somraka. Če bodo imeli ljubitelji knjig težave s tem, ko se bom pojavljala tudi v drugih vlogah, potem je to vsekakor neke vrste kompliment. Čeprav se zdaj ne morem spomniti prav nikogar, sem prepričana, da se je to že komu zgodilo. Pred menoj so številni izzivi. Sem v položaju, ko jih lahko sama izbiram, kar se mi zdi skoraj na meji nemogočega. Imam res srečo, to se ne zgodi ravno pogosto. Če ne bi imela te možnosti, da lahko tako prosto izbiram, bi bila res jezna. In zaskrbljena. Ampak zdaj sem pa prav ponosna in upam, da bodo ljudje še naprej govorili o tem.
Kakšne like bi si želeli igrati v prihodnosti?
Kaj pa vem. Trenutno se pripravljam na snemanje filma Callie in sem res navdušena. Težko se takole "preslikam" v prihodnost, ne vem, kako se bom počutila. Včasih odkriješ kakšne lastnosti, za katere sploh nisi vedel, da jih imaš. Prvi korak pa je vsekakor, da prebereš scenarij, ki te povsem prevzame in preseneti in si misliš: "Vau, takega se ne poznam."
Če pogledate nazaj, zdaj ko je sage Somrak konec, kateri prizor se vas je najbolj dotaknil in kateri je bil za vas najtežji?
Oh, teh trenutkov se je skozi celotno snemanje nabralo za celo košaro. Bella doživi vse pomembne življenjske trenutke, tako da je bilo veliko izzivov.
Ste izmaknili kakšen spominek s snemanja?
Imam vse Belline prstane, zapestnice, tudi poročni prstan. Čeprav mislim, da ni pravi. Oh, prav všeč mi je, da sploh ne vem, ali je pravi. Najbrž je na dnu kakšne torbe ali vreče, tak zares velik diamant. (smeh)
Zdaj ko je ta zgodba končana, kaj boste najbolj pogrešali?
Velikokrat gre samo za neki posebni občutek, ki vlada na snemanju. In vsako snemanje ima svojega, seveda. Ampak je kar stalen, ne izgine. Ko smo nedavno morali nekaj ponovno posneti in smo se vsi zbrali, sem bila prav navdušena: "Oh, super. Kar ne verjamem, da smo spet tu in da bomo spet nekaj delali." Neverjetno, kako se je ta neki duh snemanja spet pojavil, in to bom nedvomno pogrešala. Mislim, da se ljudje na to najbolj navežemo, na ta neki občutek, ki ga imamo, ko smo z nekom. Na takšnih snemanjih se spletejo razmerja, so vzponi in padci, včasih postane dolgočasno. Ampak na koncu, ko vidiš rezultat, ki smo ga ustvarili vsi skupaj, pa lahko vsakega potrepljaš po ramenu in rečeš: "Dobro smo to opravili."
Kaj bi si res želeli početi, pa tega ne morete, predvsem zato, ker vam je nenehno nekdo za petami (mediji, oboževalci)?
Ni ga prostora pod soncem, da me ne bi kdo prepoznal. Tudi če bi bila, prav zares, na dnu oceana, bi se našla kakšna riba, ki bi gledala za menoj. Tako da si včasih res želim, da bi lahko počela nekaj, česar nihče ne bi videl in za kar nihče ne bi vedel.
