Kdor bo hotel na borzi hitro obogateti, bo izrazito tvegal, ob prvi smoli pa bo puško kmalu zalučal v koruzo. Vsak kolikor toliko usposobljen finančni svetovalec bo poudaril, da so delniške naložbe dolgoročna naložba, praviloma za dobo desetih let in več, ki zahteva tudi nekaj potrpežljivosti, ko kakšno obdobje na borzah ne poteka, kot smo si zamislili.
Poglejmo si nekaj napak vlagateljev in razloge zanje. Če se jim bomo znali izogniti, bomo na pravi poti, da svoje finančne cilje z naložbo v delnice ali delniške investicijske sklade uresničimo v zadanem roku.
Investitorji naložbe na splošno prepogosto menjajo, vstopajo in izstopajo v napačnih trenutkih. Vstopajo po visoki rasti in izstopajo po večjem padcu, torej ravno obratno, kot bi bilo prav.
Odločanje na podlagi trendov in preteklih donosnosti lahko hitro pripelje do poražencev predvsem tedaj, ko investitorji posežejo po takšnih naložbah, ki za njihov profil tveganja niso ustrezne, in premoženje preslabo razpršijo. Za investitorje je najbolje, da svoje premoženje močno razpršijo. To pomeni, da so za večino investitorjev najustreznejše tiste naložbe, ki so dobro razpršene v svetovnem ali vsaj v evropskem merilu na delnice izdajateljev iz velikega števila raznolikih gospodarskih panog. S takšnimi naložbami namreč investitor naložbeno tveganje močno zmanjša, ne da bi zato zmanjšal pričakovano donosnost naložbe. Možnosti za vrh v nekem obdobju imajo namreč le ozko specializirani in dokaj slabo razpršeni vzajemni skladi. Dolgočasni dobro razpršeni vzajemni skladi so najbolj primerni za temeljni portfelj vlagatelja, "eksotika" pa naj služi le kot začimba h glavni jedi.
Kje smo in kam z naložbami v vzajemne sklade sploh želimo priti? Za kakšen namen in za kakšno dobo bomo varčevali? Koliko tveganja lahko prenesemo? Namesto da bi se investitorji naložb najprej lotili s temi ključnimi vprašanji, pogosto začnejo z vprašanjem, katera naložba je najbolj vroča ta hip. Investiranje na takšen način je podobno jadranju brez krmarja v močnem vetru. Če bomo imeli srečo, bomo hitro na cilju, če pa bomo imeli smolo, se bo barka raztreščila ob prvih čereh.
Vse naložbe vsebujejo naložbeno tveganje, nekatere več, nekatere manj. Naložbeno tveganje je v osnovi koristno, saj lahko bolj tvegane naložbe le zaradi tega tveganja prinesejo višjo donosnost od manj tveganih. Donosnost je le nagrada za prevzemanje tveganja. To je tudi logično, saj v bančne depozite nihče ne bi nalagal prihrankov, če bi bile višje donosne delnice enako tvegane kot bančni depozit. Vlagatelji, ki se o naložbi odločajo pretežno na osnovi visoke pretekle donosnosti ali v lepih časih na borzah, na naložbeno tveganje radi pozabijo, potem pa so presenečeni, ko tečaji močno padejo.
Motiti se je človeško, ni pa donosno. Za napake pri naložbah niso imuni niti odlično strokovno podkovani profesionalni borzni udeleženci. To pa zato, ker vir napak ponavadi ni nestrokovnost, temveč psihologija posameznika.
Avtorica članka: Sonja Lovše Bambič / finančna svetovalka, Generali Investments