Nekateri vlagatelji zberejo pogum in se odločijo, da bodo svoje prihranke oplemenitili na delniških skladih, kmalu za tem pa borze močno strmoglavijo. Nenadoma se jim vrednost pravkar pridobljenega premoženja zmanjša. Marsikdo dobi po takšni izkušnji napačno mnenje, da so vzajemni skladi zagotovo slaba naložba. Za nameček, ti vlagatelji še panično odreagirajo in prodajo svoje naložbe, da ne bi izgubili še več denarja. Prav to je lahko največja napaka, ki jo lahko naredijo neizkušeni vlagatelji. Šele s prodajo vzajemnih skladov postane izguba na papirju tudi dejanska izguba. Umetnost naložb v delniške sklade je v tem, da vztrajate, najbolje 10 ali več let. Le na tak način se boste lahko izognili vplivu kratkoročnih izgub in dosegli primerne donose. Če pa spadate med tiste vlagatelje, ki v času padcev ne morejo ohraniti mirnih živcev, pa delniški skladi zagotovo niso primerna naložba za vas.
Razpršite svoje naložbe
Stopnjo tveganja pri naložbah lahko bistveno zmanjšate z razpršitvijo svojih naložb. Odlična izbira so globalni delniški skladi, ki so primerni tudi za tiste, ki šele gradijo svoje premoženje. Izgube pri izbiri posamezne delnice so veliko verjetnejše kot pri naložbi v vzajemne sklade, kjer z izbiro posameznega sklada pridobite celo košarico svetovno priznanih podjetij.
Zakaj so nihanja cen neizogibna
Različne študije kažejo, da je naložbeno obdobje odločilen dejavnik za rast vašega premoženja v delniških skladih. Kratkoročno lahko cene delnic zelo nihajo, zato je povsem normalno, da tudi delniški skladi za kratek čas izgubijo na svoji vrednosti. In kakšni so razlogi za nihajnost? Pri vrednotenju delnic se skoraj vse vrti okoli razvoja prihodkov podjetja - in prihodnjega zaslužka. Na borzi se torej trguje s prihodnostjo in ne s preteklostjo. In prihodnost je, kot je znano, odvisna od številnih dejavnikov, ki jih nihče ne more natančno napovedati. Zaradi te negotovosti cene močno nihajo, zlasti kratkoročno. Dolgoročno pa se cene delnic gibljejo približno v skladu z dobičkom podjetij. Borza deluje kot nekakšen seizmograf, ki poskuša predvideti prihodnji razvoj.
Zmanjšanje tveganja izgube na borzi
V zadnjih 100 letih je povprečna donosnost na svetovnih delniških trgih znašala, kljub številnim večjim ali manjšim krizam, osem odstotkov. To je veliko več kot je to mogoče doseči z drugimi oblikami naložb. To pomeni, da se vložen kapital približno v desetih letih podvoji. Ta podatek nam kaže, kako pomembno je, da imamo na razpolago dovolj časa in ne smemo preveč pozornosti posvečati kratkoročnemu nihanju cen.
Tržno taktiziranje se pri vzajemnih skladih ne izplača
Zaradi nevednosti, negotovosti in živčnosti, vlagatelji običajno na borzah odreagirajo popolnoma napačno. Velikokrat se je izkazalo, da je najboljša strategija na kapitalskih trgih kupi in drži. Kajti, če se s prodajo vrednostnih papirjev vlagatelji izognejo padcu tečajev na borzi, obstaja velika verjetnost, da ne bodo vedeli, kdaj je pravi trenutek za ponovno vrnitev na trge. Tako vlagatelji ostanejo neinvestirani, zamudijo ponovno rast na trgih in s tako uničijo potencialni donos. Nenadni nakupi in prodaje na borzah vedno pomenijo veliko tveganje. Kdor želi doseči donose in tudi mirno spati, naj ostane investiran tudi v kriznih časih. Daljše, kot je časovno obdobje, ki ga imate na razpolago, več tveganja si lahko privoščite.
Če torej želite, da denar na borzi dela na mesto vas in ob tem ne želite sprejeti večjega tveganja, potem se držite naslednjih nasvetov:
- razpršite svoje naložbe – izbira globalnega delniškega sklada, - vlagajte dolgoročno – tako vas kratkoročna nihanja ne bodo skrbela, - redno varčujte - z varčevalnimi načrti lahko v daljšem časovnem obdobju in z manjšimi zneski ustvarite precejšnja sredstva, - letni pregled premoženja – tržne razmere se spreminjajo in s tem tudi vaš portfelj. Zato morate enkrat letno preveriti, ali vaš portfelj še vedno ustreza vašemu profilu tveganja.
In ne pozabite, na dolgi rok se pogum in potrpežljivost vedno bogato obrestujeta.
Osebni arhiv
