Dojemanje korupcije se je tako v zadnjih dveh letih še okrepilo. Če je pred dvema letoma 77 odstotkov anketiranih podjetij menilo, da je korupcija razširjen pojav, jih je letos torej 90 odstotkov. Delež tistih, ki menijo, da je korupcija redek pojav, se je zmanjšal z devet na šest odstotkov. Delež tistih, ki so odgovorili z ne vem, je medtem upadel s 14 na štiri odstotke.
Medtem ko so slovenska podjetja bolj prepričana v razširjenost korupcije, pa so podjetja v EU v povprečju v to prepričana manj. Pred dvema letoma je bil namreč delež podjetij v EU, ki so korupcijo ocenjevala za razširjen pojav, pri 67 odstotkih, pred šestimi leti pa še celo pri 75 odstotkih. Letos je bil, kot navedeno, pri 63 odstotkih. Delež tistih, ki so menili, da je korupcija redek pojav, pa je glede na 2017 narasel z 28 na 30 odstotkov.
Neskladje med dojemanjem in izkustvom korupcije
Izrazita pa ostaja diskrepanca med dojemanjem in izkustvom korupcije. Na vprašanje, ali je kdo v državi zahteval ali pričakoval od koga v podjetju darilo, uslugo ali dodaten denar za ključne dokumente in dovoljenja, je namreč kar 96 odstotkov sodelujočih slovenskih podjetij omenilo, da je. To je 11 odstotnih točk manj kot v 2017. Da vedo za vsaj en primer, so odgovorili štirje odstotki ali štiri odstotne točke manj kot v 2017. V celotni EU jih je za takšno izkušnjo vedelo pet odstotkov, 90 odstotkov pa ne.
Bolj pa so bila slovenska podjetja prepričana, da jim je korupcija v zadnjih treh letih preprečila zmago na javnem razpisu ali naročilu. V Sloveniji je tako menilo 50 odstotkov podjetij ali šest odstotnih točk več kot v 2017, 41 odstotkov jih je menilo, da ne (minus pet odstotnih točk).
Obrnjen je položaj v EU. V povprečju je tako v uniji 63 odstotkov podjetij menilo, da jim korupcija v zadnjih treh letih ni stala na poti k uspehu na javnem razpisu ali naročilu. To je bilo tri odstotne točke več kot v 2017. Pritrdilno pa jih je na vprašanje odgovorilo 30 odstotkov ali približno toliko kot v 2017.
Slovenska podjetja sicer glede na EU nadpovprečno menijo, da je razširjena korupcijska praksa dajanje provizij za dodelitev posla ali podkupnin, manj kot povprečno podjetja v EU pa ocenjujejo, da se korupcija kaže v davčnih prevarah ali neplačilu DDV, ponujanju brezplačnega darila ali potovanja v zameno za storitev ali prednostni obravnavi prijateljev oz. družinskih članov pri poslovanju.
Na ravni povprečja pa so bili pri odgovorih, da se korupcija manifestira v financiranju političnih strank v zameno za javna naročila ali političen vpliv in v prednostni obravnavi prijateljev oz. družinskih članov pri javnem naročanju.
So pa tako podjetja v Sloveniji kot v celotni EU skeptična do vprašanja obvladovanja korupcije. Na ravni celotne unije jih namreč 51 odstotkov meni, da policija ali organi pregona najverjetneje ne bodo prijeli koruptivnih oseb ali podjetij oziroma ne bodo ukrepali proti njim. V Sloveniji je ta delež pri 55 odstotkih.
Kar 70 odstotkov slovenskih podjetij ob tem meni, da storilci koruptivnih dejanj, če bi jih prijeli, ne bi bili obtoženi, 75 odstotkov pa jih meni, da jim sodišče, tudi če bi končali pred sodnikom, ne bi naložilo visoke globe ali poslalo v zapor. V celotni EU sta ta deleža precej nižja, pri 48 in 55 odstotkih.
Korupcija na dnu seznama težav
Ni pa korupcija ne v Sloveniji ne v celotni EU med največjimi težavami za podjetja. Dejansko se skupaj z nepotizmom in dostopom do finančnih virov nahaja na dnu seznama težav. Na vrhu so davčne stopnje, hitro spreminjajoča se zakonodaja in zapleteni administrativni postopki.
