Pisali smo že o tem, da se naša vlada hvali s 50 tisoč zaposlenimi mladimi v zadnjih dveh letih. Številka sicer skoraj drži, saj se je v zadnjih dveh letih zaposlilo nekaj manj kot 48 tisoč mladih. Toda pri tem oblastniki zamolčijo, da te številke niso nič kaj višje kot v letih pred tem.
Podobno je z najnovejšimi podatki o stanju na področju zaposlitev med mladimi, ki jih je zbral statistični urad. Tako na primer med podatki navajajo, da je stopnja zaposlenosti med mladimi 57,4-odstotna in s tem celo za pet odstotkov višja od slovenskega povprečja, ki gleda zaposlenost med vsemi skupinami. Med mladimi od 25. do 34. leta pa je med zaposlenimi po njihovih podatkih skoraj 74 odstotkov zaposlenih za nedoločen delovni čas.
57 odstotkov delovno aktivnih
Toda za temi pozitivnimi podatki se, ko pogledamo malo bolj podrobno, skrivajo manj rožnate podrobnosti. Število redno zaposlenih (za nedoločen delovni čas) namreč močno upade, ko upoštevamo vse mlade, ne glede na njihov status. Skupaj je med 468 tisoč mladimi, starimi od 15 do 34 let, delovno aktivnih 269 tisoč mladih oziroma 57 odstotkov vseh. Med mladimi od 25. do 34. leta je takšnih sicer 73 odstotkov, med mladimi od 15. do 24. leta pa zgolj 28 odstotkov. Vendar je pri slednjih treba upoštevati, da se jih veliko v tem obdobju še vedno šola. V letu 2016 je bilo takšnih približno 135 tisoč mladih.
Šest odstotkov samozaposlenih
Skupaj je samozaposlenih 16 tisoč mladih oziroma šest odstotkov vseh. Pri tem se pojavlja vprašanje, koliko izmed njih jih je bilo v to prisiljenih, ker je takšna vrsta zaposlitve ugodnejša za delodajalce. Če upoštevamo vse mlade, pridemo do skrb vzbujajočega podatka, da je za nedoločen delovni čas zaposlena samo vsaka tretja mlada oseba pri nas oziroma nekaj manj kot 33 odstotkov mladih. Tako ima samo 153 tisoč mladih zaposlitve, ki jim omogočajo vse pravice iz rednega delovnega razmerja za nedoločen delovni čas (plačan prevoz na delo, plačano malico, plačan dopust in bolniško odsotnost, pokojninsko dobo in podobno). Ti so tudi mnogo bolje zaščiteni pred samovoljo delodajalca, saj jih ne more tako hitro odpustiti kot ostalih, ki delajo prek drugih oblik zaposlitve.
Ne prejemajo plačila
Nekoliko presenetljivo visoka je tudi številka pomagajočih družinskih članov, ki jih je kar štiri tisoč. Pri tem gre za osebe, ki formalno niso zaposlene ali samozaposlene, vendar delajo na družinski kmetiji, v družinski obrti, družinskem podjetju ali v kaki drugi obliki družinske pridobitne dejavnosti. Skrb vzbujajoče je dejstvo, da te osebe za svoje delo praviloma ne prejemajo rednega plačila in se kljub temu štejejo med zaposlene osebe. Pet tisoč mladih dela v drugih oblikah dela (na primer prek avtorske in podjemne pogodbe), prek študentskega servisa pa dela 32 tisoč mladih. Prav v fiktivnih vpisih, ki so omogočali status študenta, pa se skriva eden večjih problemov zaposlovanja mladih. Ti so se namreč vpisali na srednje šole in fakultete zgolj za to, da so lahko delali prek študentskega servisa. Z enotno evidenco vpisov bo zdaj res prišlo do onemogočanja tovrstnih zaposlitev. Toda pojavil se bo nov problem, ker bodo ti mladi izgubili svoja delovna mesta, novih služb pa zanje, ob pomanjkanju sistemskih sprememb, samodejno ne bo mogoče pričakovati.
Večina bi zaradi dela šla v tujino
Po podatkih Sursa je bilo v drugem četrtletju lani brezposelnih 36 tisoč mladih. Skrb vzbujajoč pa je tudi podatek, da je bila lani stopnja brezposelnosti med mladimi 12,7-odstotna, torej kar 4,6 odstotka višja kot v celotnem slovenskem povprečju. Kar 57 odstotkov brezposelnih mladih bi se bilo pripravljenih odseliti zaradi dela. Od teh bi jih bilo pripravljenih v tujino oditi 65 odstotkov. Kljub temu pa se je v drugem četrtletju lani zaradi zaposlitve odselilo samo pet odstotkov mladih.
Nekoliko bolj podroben pogled tako pokaže, da se za lepimi podatki skrivajo tudi skrb vzbujajoče številke. S tem, ko se podatki ne obravnavajo v kritični perspektivi, pa tudi odmišljamo probleme, ki bi jih na primeren način morala reševati politika. Zato bodo bolj podrobne kritične analize še kako potrebne. Zanimivo bi bilo na primer videti tudi podatek o višini dohodkov mladih. Verjetno bi tudi ta analiza dala skrb vzbujajoče rezultate. Vsaj glede na ponudbe delovnih mest lahko namreč sklepamo, da bi številke pokazale, da številni mladi glede na svojo izobrazbo prejemajo (pre)nizke dohodke.
