Razlog, da smo ljudje začeli razmišljati o drugih možnostih, so nizke obrestne mere, ko nam vloge na banki ne prinašajo praktično ničesar, letne obresti pri bančni vezavi pa ne dosežejo niti stopnje inflacije, zato naši prihranki izgubljajo realno vrednost in kupno moč. Preprosto povedano, vse manj imamo. Seveda, nekega splošnega odgovora na to vprašanje ni, ker na odločitev vpliva več dejavnikov. Pa vendar imamo na voljo več možnosti.
Trenutno so razmere na kapitalskih trgih zelo pozitivne. Če pogledamo naložbeni komentar upraviteljev, lahko vidimo, da je bil mesec februar res izjemen. Naložbe v ZDA so se podražile bolj kot investicije v Evropi in trgih v razvoju. Zadnji podatki o gospodarski rasti so pokazali, da se je ekonomija v ZDA, v zadnjem četrtletju leta 2016, povečala za 1,9 %. K najvišji inflaciji v skoraj petih letih, 2,5 % na letni ravni, so prispevali predvsem energenti, ki so se podražili v primerjavi z lanskim letom, ko je sodček surove nafte stal okoli 30 dolarjev.
Najprej preverimo možnosti, ki so nam na voljo za plemenitenje naših prihrankov. Pri tem je zelo pomembno, da upoštevamo razmerje med tveganostjo in donosom. Naložbe z manjšim tveganjem prinašajo manjši donos in obratno, naložbe z večjim tveganjem prinašajo večji donos. Pri iskanju možnosti je seveda potrebna previdnost, ker naložbe z visokimi donosi, brez tveganja, žal ne obstajajo.
Del prihrankov je vsekakor smiselno, potencialno bolje, oplemenititi na kapitalskih trgih. Ena od alternativ, ki je zakonsko regulirana in primerna za povprečnega varčevalca, so vzajemni skladi. Na ta način varčujete v vrednostnih papirjih, ki na dolgi rok prinašajo višjo pričakovano donosnost, kot denar, nalože na banki. Hkrati nam naložba v sklad omogoča večjo razpršenost premoženja kot neposredne naložbe v delnice. Je pa treba poudariti, da skladi niso garantiran produkt, zato je zelo pomembno, da se vlagatelji zavedajo tveganja, ki ga prevzemajo za posledično višje možne donose.
Dobra izbira so srednje tvegani sladi
Torej, če boste sprejeli odločitev, da ste del svojih prihrankov pripravljeni plemenititi na kapitalskem trgu, je lahko dobra izbira globalni mešani fleksibilni vzajemni sklad, ki ga uvrščamo med srednje tvegane sklade. Njegova glavna prednost je fleksibilnost, kar pomeni, da se prilagaja razmeram na kapitalskih trgih. V obdobju pozitivnih gibanj na delniških trgih so sredstva podsklada naložena pretežno v delnice, v obdobju manj ugodnih razmer na delniških trgih pa se portfelj prerazporedi v manj tvegane naložbe, kot so obveznice in depoziti.
Slabšo donosnost evropskih naložb, v primerjavi z ameriškimi, lahko pripišemo medijskemu vplivu predvolilnih bojev v Franciji in na Nizozemskem, kjer sta po zadnjih podatkih javnomnenjskih raziskav vodilna kandidata iz nacionalističnih strank. Na trgih v razvoju so se za najboljše izkazale naložbe v Indiji. Med državami BRIK so se pocenile le naložbe v Rusiji. Pozitivne donose so beležili tudi investitorji na domačem trgu.
Na ta način sklad z aktivnim prilagajanjem portfelja zasleduje globalne makroekonomske trende, a se po drugi strani prilagaja trenutnim razmeram v svetovnem gospodarstvu. Zato je prava mešanica varnosti in na drugi strani donosnosti. Smisel sklada je zagotavljati razpršenost naložb in aktivno upravljanje. To pomeni, da vlagatelju ni treba stalno aktivno spremljati naložb, saj sklad to počne za vas.
Sklad je lahko temeljni sklad vsakega vlagatelja, primeren je tudi za vlagatelje, ki se prvič srečajo z vlaganjem v vzajemne sklade. Tak je tudi najstarejši slovenski sklad, ki letos praznuje 25-letnico svojega delovanja in mu je v tem obdobju zaupalo že preko 52.0000 vlagateljev. Danes je tretji največji slovenski vzajemni sklad, z več kot 130 milijoni evrov sredstev v upravljanju. Premoženje vlagateljev v tem skladu je od začetka delovanja raslo z 12,86 % povprečnim letnim donosom.
Uspešno krmarjenje na kapitalskih trgih vam želim. Srečno do naslednjič.
