Ideje so v organizacijah še vedno preslabo upravljane. Zaposleni svojo idejo najpogosteje zaupa sodelavcu, nato nadrejenemu, uspešnost realizacije idej pa je na ta način nizka.
V podjetjih ne poznajo tehnik za razvoj idej, najpogosteje je uporabljeno viharjenje možganov, ostale tehnike se skoraj ne uporabljajo. "Posledica tega je, da je samoiniciativnost na zelo nizki ravni, da se nove zamisli znotraj organizacije skoraj nikoli ne razvijajo," je svoja opažanja predstavil Zupan, ki je raziskavo opravil s pomočjo več kot tisoč anketnih odgovorov podjetij iz EU in številnih kvalitativnih intervjujev z idejnimi menedžerji po vsem svetu.
Pogosto se mesto idejnega menedžerja v podjetju zamenjuje z menedžerjem inovacij. Idejnik v procesu nastopi veliko prej, saj pomaga vrednotiti in preverjati ideje. Hkrati s pomočjo mehkih aktivnosti v podjetju pomaga graditi ugodno klimo za razvoj idej, medtem ko se menedžer inovacij ukvarja predvsem s procesom dela.
V raziskavi je Zupan opazil, da več kot polovica sodelujočih vloge idejnika v svojem podjetju ne prepozna, poleg tega pa pojem inovatorja enačijo s pojmom izumitelja. Inovacije namreč povezujejo le s tehnologijo, medtem ko ostalih mehkih oblik ni v tej zaznavi, je ugotovil Zupan.
V Sloveniji je poklic upravljanja idej še v povojih, izobraževanja za to dejavnost ni in skupna značilnost idejnikov je, da so to postali po naključju, so bodisi s tehničnega bodisi družboslovnega področja, v podjetjih pa navadno zasedajo mesto na ravni srednjega ali vrhovnega menedžmenta.
Polovica vprašanih je idejnika enačila z motivatorjem. Prav tako pa se je izkazalo, da zaposleni zelo nizko ocenjujejo uspešnost inoviranja v svojih podjetjih, vendar so bile ocene v podjetjih z idejnikom v povprečju precej višje.
"Idejniki so partnerji inovacijskim entuziastom, ki so vlečni konji razvoja v podjetjih, vendar potrebujejo odločno podporo vodstva," je poudaril Zupan. Idejnik preverja 'nerelevantne' ideje, ki navidezno nimajo zveze z usmeritvijo podjetja, pri čemer je nadvse pomembno, da pobudniku primerno pojasni ustreznost njegove ideje ali izbor idej, saj napačen pristop pri tem ubije motivacijo.
Prav tako kreativnost ubija takojšnje vrednotenje spontanih idej v smislu 'saj tvoja ideja je dobra, ampak...', je na novinarski konferenci dodala soudeleženka dogodka Nastja Mulej, ki poučuje metode za ustvarjalno sodelovanje.
Treba je ločiti med logičnim in nelogičnim razmišljanjem. "Logično razmišljanje pride na vrsto šele pri vrednotenju idej, za generiranje idej pa je potreben nelogičen oziroma netipičen in nestandarden način razmišljanja. Treba je vedeti, da le ena od 3000 idej postane inovacija, zato se ne smemo osredotočiti le na eno, ampak na množico idej," je še dodala Mulejeva.
