Na novomeškem Glavnem trgu že nekaj dni več ne diši po pečenem kostanju. Akija Doličanina, ki je pred štirimi leti v jesenskem času začel peči kostanj, sta preteklo sredo obiskala predstavnika finančne uprave (Furs) in zaprla stojnico.
Dolenjski list
Aki Doličanin pred zaprto stojnico na Glavnem trgu. Z dopisom, ki ga je obesil nanjo, se je za obisk zahvalil vsem zvestim kupcem in otrokom.
»Štiri leta sem pekel kostanj in popestril ponudbo Novega mesta. Imel sem zadovoljne kupce. Potem pa mi zaradi tega, ker za dve merici kostanja, ki staneta pet evrov, nisem izročil računa, zaprejo stojnico,« je bil razočaran Aki Doličanin, ki je v isti sapi priznal, da ve, da pri njem ni bilo vse tako, kot veleva zakon, da ni imel ne davčne blagajne ne vezane knjige računov, je pa na željo ene gospe izdal račun iz paragonskega bloka.
Dolenjski list
Aki sicer priznava, da ni bilo vse tako, kot veleva zakon, da ni imel davčne blagajne ...
»Sem brezposeln in s tem sem si pomagal, da lahko delam in zaslužim za preživetje. Ne kradem ne ubijam, a bom kaznovan. To pomeni, da so mi vzeli kruh,« se je pridušal in dodal, da si je nameraval nabaviti blagajno in si urediti status, kot veleva zakon, a so ga prehiteli. Zdaj ima namreč prijavljeno le osebno dopolnilno delo za nabiranje in prodajo gozdnih sadežev in zelišč. »Ne vem, ali je za dober mesec dni ali dva, kolikor traja sezona peke kostanja, res smiselno, da bi odpiral s. p. Očitno bi moral. Upal sem na blago kazen ali opomin, saj s prometom, ki sem ga ustvaril, res nisem obogatel. Z 280 evri socialne pomoči je težko preživeti, samo podnajemniško stanovanje me stane 220 evrov,« je užaloščen pripovedoval Aki, ki je letos dopolnil 62 let.
»A dokler sem živ, moram preživeti,« je nadaljeval. »Mali človek je bogastvo države. Če bo mali človek bogat, bo bogata tudi država,« je še menil in dodal, da se bo na odločbo najverjetneje pritožil.
Dolenjski list
