Srđan Janković, eden od dveh obtoženih za umor dveletne Danke Ilić, je bil v preiskavi umora zaslišan štirikrat, in sicer enkrat na policiji in trikrat na višjem državnem tožilstvu v Zaječarju. Njegovo pričanje je na osmih straneh obtožnice.
Janković, sicer uslužbenec Vodovoda iz Bora, je povedal, da je usodnega 26. marca z Dejanom Dragijevićem prišel v Banjsko polje zaradi jaška. "Prispela sva okoli 13.20, delo sva končala v pol ure. Odpeljala sva se na glavno cesto in nadaljevala v klanec do zapuščene hiše. Ustavil sem vozilo in izstopila sva, da opraviva malo potrebo. Niti videla niti slišala nisva nikogar," je po navedbah Blica na zaslišanju na policiji povedal Janković,. Odpeljala sta se vzvratno, da bi se obrnila, takrat pa mu je Dragijević rekel, da sta nekaj zadela.
Dragijević je izstopil iz avtomobila. "Videla sem, da je odpiral zadnja desna vrata in da je čez orodje položil otroka, ki je bil nezavesten, a je premikal roke, potem pa je sedel v avto in mi rekel, naj vozim. Videl sem, da gre za deklico, dolgolaso in oblečeno v olivno zeleno jakno ter roza hlače, in zdi se mi, da je imela bele čevlje. Vprašal sem Dejana, kaj naj naredim, on pa je rekel: 'Z njo je konec, se bova že spomnila, kam jo bova odvrgla,'" je povedal Janković.
Ko se je Janković obrnil, je videl roke okoli otrokovega vratu in da je bil zgornji del telesa deklice deset centimetrov dvignjen od orodja, na katerem je bila položena. Nato sta nadaljevala z vožnjo, voznik belega avtomobila pa ju je med potjo vprašal, ali sta videla kakšnega otroka, na kar sta mu odgovorila, da nista.
Ko sva prispela do deponije na desni strani ceste, mi je Dejan rekel, naj ustavim. Poklicala sem starejšega gospoda, pri katerem naj bi dobila strešnike, Dejan pa se je v tem času sprehajal po deponiji. Ko sem končal pogovor, mi je rekel, naj izstopim iz avta, kar sem tudi storil. Približala sem se mu. Stal je na desni strani vozila, odprl je zadnja desna vrata ter mi rekel, naj vzamem punčko in jo odnesem ven. Levo roko sem pomaknil pod zgornji del otrokovega telesa, desno pa pod spodnji del. Ni več kazala znakov življenja. Dejan je stopil pred mene in mi z roko pokazal, kje naj jo pustim. Gledal je, da ne bi kdo prišel nasproti, je povedal Janković. Poudaril je, da se je približal robu obzidja, kjer je bil kup smeti, in truplo dekleta odložil na pobočju med smeti, nato pa se vrnil v avto, nakar sta odšla do podjetja. Nato je odšel v naselje Malazija po strešnike, Dejan pa domov in se nista slišala.
Kasneje je z direktorjem odšel v Banjsko polje iskat izginulo dekle, čeprav je, kot je dejal, vedel, kaj se ji je zgodilo. Ko sta se naslednji dan z Dragijevićem po delovnem nalogu z istim vozilom odpravila v Banjsko polje, mu je ta povedal, da morajo truplo dekleta odstraniti z deponije. "Rekel sem mu, da ne moremo, ker je preveč policije," je dodal.
28. marca mu je Dragijević povedal, da je to rešil sam. "Vprašal sem ga, kam je skril truplo, a je rekel, da to ni moja stvar. Nisem vedel, da je bil otrok zadavljen, dokler mi niso povedali na policijski postaji," je svojo izjavo zaključil Janković. Istega dne so ga v prisotnosti odvetnika zaslišali na višjem državnem tožilstvu, tam pa je povedal, da se želi braniti z molkom.
V začetku junija postregel z novo verzijo
V začetku junija si je premislil in povedal novo verzijo dogodkov, v kateri je zanikal, da bi deklico kdo udaril ali da bi jo sploh videl. 26. marca nisem z avtom zbil otroka, Dejan ni ubil otroka, ko je bil z menoj. Na zemljevidu lahko pokažem gibanje službenega avtomobila, ki sem ga tisti dan vozil, pa tudi, kje sem se ustavil. Otroka ni bilo nikjer, kar mi očita tožilstvo, ni res. Policisti v Boru so me tepli in mi grozili. To je bil najtežji trenutek v mojem življenju. Ne vem, kdo me je tepel, imel sem kapuco na glavi. Policiji sem priznal, da sem zagrešil umor, ker sem bil na robu smrti, je sklenil Jankovićev zagovor na tožilstvu.
Policiji umor priznal iz strahu
Kot je dejal, odvetniku ni povedal, da je bil tepen, "ker ni vedel zase", dodal pa je tudi, da se "ne spomni, ali je bil odvetnik prisoten". Na vprašanje tožilke, ali je na Banjskem polju videl dveletno punčko, je Janković dejal, da "ni videl nobene punčke", ponovil je, da ni udaril otroka, da Dejan Dragijević ni dal trupla otroka v avtu, da je nobeden od njiju ni zadavil. Povedal je še, da se je na deponiji ustavil, da bi telefoniral in da trupla otroka niso odvrgli na deponijo. "Z Dejanom, ponavljam, nisem govoril o otroku."
Brata in očeta ni omenil. "Na svojih najbližjih lahko prisežem, da nisem ubil otroka, Dejan pa tudi ne, ko je bil z mano. Navedbe odredbe o vodenju preiskave ne držijo, nisem ubil otroka. Službenega vozila po 26. marcu nisem pral, ker niti ni bilo umazano," je na vprašanja odgovoril Janković.
V preiskavi so Srđana Jankovića na tožilstvu še enkrat zaslišali 19. junija. Povedal je, da stoji za vsem, kar je povedal prejšnjič na tožilstvu, in da je pripravljen odgovarjati na vprašanja tožilke.
Podrobno je opisal pot in položaj službenega vozila, ko sta se ustavila v Banjskem polju, in ponovil, kako je bilo videti, ko sta se ustavila v bližini hiše, pred katero je izginila Danka. Ponovil je tudi, v katero smer sta se odpeljala do izvoza iz Banjskega polja, pa tudi, da ju je ustavil moški in ju vprašal, ali so videla otroka. "Med vožnjo nisva slišala nobenega zvoka, nobenega trka," je rekel in nato še enkrat povedal, kako je bilo, ko sta se ustavila v bližini deponije.
Kot trdi, vseh, ki naj bi bili vpleteni, ne pozna
Na vprašanje tožilke, ali uživa alkohol, je povedal, da pije doma, med službenim časom in ko vozi, pa da ne pije, 26. marca pa alkohola sploh ni užival. Ko gre za Dejana Dragijevića, je še omenil, da Dejan ni pil, vsaj ne, ko je bil z njim.
"Delovna obleka in obutev, ki sem jo nosil ta dan, nista bila oprana ali preoblečena do konca delovnega tedna. Zase lahko to trdim, za Dejana pa ne vem. Živim z očetom v vasi Luka, z njim sem v dobrih odnosih. Živim v stanovanju v Boru, bil sem sam, ker nimam prijateljev v stavbi. V službi se z vsemi dobro razumem. Z Dejanom se v službi druživa kot sodelavca, zasebno pa se ne in mu nimam kaj zaupati," je še dejal Janković.
Tožilstvu je povedal, da pozna Dejanogovega brata Daliborja Dragijevića, ker je tudi ta delal v "Vodovodu", njunega očeta Radoslava Dragijevića pa ne pozna. Povedal je, da Daliborja v času pred izginotjem deklice ni videl, ker je bil zaposlen v vasi Zlot, kjer je živel.
Obtožnica zoper Jankovića in njegovega domnevnega sostorilca Dejana Dragijevićačaka na potrditev, v primeru vrnitve v dopolnitev pa se lahko spremeni.
