Sodišče je v odločitvi poudarilo, da njihova odločitev ne prejudicira prizadevanj Slovenije in Hrvaške, da bi z vsemi razpoložljivimi miroljubnimi sredstvi končali spor glede meje. Kot so še zapisali v odločitvi, objavljeni na spletni strani sodišča, sodišče ugotavlja, da si državi neodvisno od mejnega vprašanja očitno prizadevata doseči sporazum o tem, da bi njuni ribiči lahko prosto pluli in lovili v zadevnih morskih vodah. Sodišče je še zapisalo, da bi pritožniki lahko razumno predvideli, da bo njihovo ravnanje v spornih vodah predstavljalo manjše prekrške v skladu z veljavno hrvaško zakonodajo, zato sodišče meni, da so tožbe očitno neutemeljene v smislu 35. člena evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in jih je treba zavrniti.
"Neugodno za naše ribiče"
Podpredsednik vlade Matej Arčon je glede odločitve dejal, da je ta "neugodna za naše ribiče." Izrazil je razočaranje in začudenje nad tem, da "sodišče za človekove pravice ne prepozna kot kršitev človekovih pravic to, da ribiči ne morejo loviti v svojem morju."
Ministrstica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušič je prepričana, da so "slovenski ribiči žrtve hrvaškega nepriznavanja arbitražne razsodbe." Po njeni oceni so slovenski ribiči kaznovani "s strani Hrvaške, ker lovijo v slovenskem morju." Slovenska država bo ne glede na odločitev še naprej podpirala ribiče, jim nudila vso potrebno pomoč in zaščito, je dejala ministrica in dodala, da si bodo prizadevali, da Hrvaška prizna razsodbo arbitražnega sodišča in jo implementira v svoj pravni red. Odločitev sodišča ne vpliva na arbitražno razsodbo, je izpostavila ministrica, ki trdi, da "slovenski ribiči lovijo v slovenskem morju in ne kršijo zakonodaje." Zato tudi še enkrat več poziva Hrvaško, da implentira arbitražno razsodbo, kar bi rešilo težave ribičev na obeh straneh.
Sodišče je zamudilo priložnost, da bi zaščitilo slovenske ribiče
Generalni direktor na zunanjem ministrstvu Marko Rakovec je izpostavil, da ga preseneča razlaga sodišča, da naj bi bila po hrvaškem pravu meja začasno določena s hrvaškim pravilnikom o določitvi morskih območij. "Vsi pa vemo, da Hrvaška meje na morju nima zakonsko določene," je dejal Rakovec, ki ga preseneča tudi razlaga sodišča, da se vladi Slovenije in Hrvaške "dogovarjata o sklenitvi sporazuma v tem delu morja." "Naj na tem mestu zagotovim, da to ne drži," pravi Rakovec, ki sklene, da je po oceni Slovenije sodišče "zamudilo možnost, da bi zaščitilo človekove pravice slovenskih ribičev, s tem, da bi Hrvaški naložilo, da preneha s kaznovanjem naših ribičev v slovenskem morju. Slovenski ribiči namreč povsem upravičeno lovijo v tem delu slovenskega morja, ki ga je natančno in dokončno odločilo arbitražno sodišče v svoji razsodbi leta 2017."
Razočaranje za ribiče, sodišče sledilo argumentaciji Hrvaške
Odločitev ESČP je negativno presenečenje in veliko razočaranje, je danes dejala zastopnica ribičev Maja Menard. V izjavi za medije je še ocenila, da je sodišče v celoti sledilo argumentaciji Hrvaške. Pri tem je sodišče po njenih besedah zelo jasno zavzelo stališče, da hrvaško nepriznavanje veljavnosti arbitražne razsodbe zadostuje, da se postavi pod vprašaj veljavnost arbitražne razsodbe in s tem tudi določitev meje.
"To pomeni, da v bistvu za sodišče na tej podlagi meja med državama sploh ni določena, hkrati pa sodišče šteje, da slovenski ribiči ne morejo veljavno argumentirati, da niso bili zakonito obsojeni po hrvaškem pravu," je dejala in dodala, da hrvaško pravo na predvidljiv način določa državno mejo, in sicer je pravna podlaga za takšne obsodbe po mnenju ESČP veljavno vzpostavljena s podzakonskim aktom, in sicer pravilnikom hrvaškega ministrstva. Na tej podlagi evropsko sodišče sklepa, da bi slovenski ribiči morali predvidevati, da bodo lahko na podlagi takšnega pravilnika obsojeni za nezakonit ribolov in nezakonito prečkanje državne meje pred hrvaškimi organi pregona in tudi sodišči, je dejala Menard. Z vidika zastopnice ribičev se zastavlja veliko vprašanje legitimnosti ESČP, veljavnosti evropske konvencije in položaja posameznikov v tej luči ter na splošno tudi veljavnosti mednarodnega prava za nekatere države. Zastavlja se vprašanje, kako lahko pravilnik o ribolovnem območju, ki ga izda eno ministrstvo, veljavno določi državno mejo tudi za policijske organe. To poraja tudi vprašanje, ali lahko to naredi vsaka država, je dejala.
"Odločitev sodišča postavlja slovenske ribiče v zelo neugoden položaj, kršene so njihove pravice," je še poudarila. Dodala je, da za ribiče ostaja težka realnost nadaljevanje kazenskih pregonov, postopkov in zelo visoki zneskih glob, ki naj bi skupno dosegale 3,4 milijona evrov.
Zoper današnjo odločitev, ki jo je sprejel mali senat ESČP, po njenih besedah ni možna pritožba. Po 43. členu evropske konvencije o človekovih pravicah sicer obstaja možnost prošnje oziroma zahteve velikemu senatu, da sprejme zadevo, a statistično gledano veliki senat redko sprejme drugačno vsebinsko odločitev od malega senata.
Nič več čez polovico Piranskega zaliva
Slovenski ribiči so takšno odločitev pričakovali. Ribič Robert Radolovič je dejal, da je bila takšna odločitev pričakovana, saj "do zdaj še ni bilo tožbe proti Hrvaški, s katero bi uspeli". O nadaljnjih korakih še ni želel govoriti, saj se morajo z ribiči zdaj sestati, je pa dejal, da že pred odločitvijo govorili o tem, da čez polovico Piranskega zaliva ne bodo šli več lovit, saj je kazni, ki so jih do zdaj prejeli, enostavno preveč. Kot je dejal Radolovič, jih ima sam v skupni vrednosti okrog 200.000 evrov. Ob tem je Radolovič dodal, da ribiči sicer uživajo podporo države, a le do neke mere. Kot je dejal, ve, da država kazni namesto njih ne bo plačala, saj bi s tem priznali mejo na polovici zaliva.
Tudi ribič Zlatko Novogradec je dejal, da je razsodbo ESČP pričakoval, a se mu zdi žalostna in ne verjame, da se bo zadeva kaj kmalu umirila. Ob tem je dejal, da sam "ne zahaja lovit v težavno območje, ker noče imeti težav". Tudi on ni prepričan, ali bo Republika Slovenija res pomagala prizadetim ribičem. Prav Radolovič je sicer eden od treh ribičev - poleg njega sta še Rene Chelleri in Jan Virant - čigar pritožbe je sodišče določilo kot reprezentativne primere, odločitev v njihovem primeru pa bo vplivala tudi na druge.
Ribiči so pritožbo na ESČP vložili jeseni 2022, potem ko so izčrpali vse pravne možnosti na Hrvaškem, vključno z njihovim ustavnim sodiščem. Sodišče naj bi ugotovilo, ali Hrvaška krši 7. člen evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, po katerem posameznik ne more biti kaznovan, če za to ne obstaja zakonske podlage.
