Na koprskem okrožnem sodišču je pred sodnika Julijana Glavino stopil še zadnji od štirih obtoženih, ki jim specializirano tožilstvo v obtožnici očita izkoriščanje 18 prostitutk. 48-letni Simon Macarol, po poklicu mesar in solastnik hiše v Križu, v kateri naj bi vrsto let deloval bordel, krivde za očitke tožilstva ni priznal. Svojo nedolžnost bo dokazoval skupaj s soobtoženimi, 52-letnim svakom Danijelom Guštinom, doma iz okolice Komna, 60-letnim ljubljanskim taksistom Stankom Kutnjakom in 55-letnik glasbenikom in kmetom Boštjanom Zahrastnikom, doma iz Radeč.
Državni tožilec Jože Levašič v obtožnici Macarolu očita, da je vodil kriminalno združbo, ki je skrbela za delovanje bordela v Križu. Tam je pred leti goste vabila znana gostilna Kraški hram, nato pa nočni klub Klet, v katerem je gospodar poskrbel za drugačno ponudbo. Bordel naj bi na naslovu Križ 237a deloval približno osem let, od druge polovice leta 2009 do avgusta 2017, ko so koprski kriminalisti izvedli zaključno akcijo. V lokalu so presenetili šest gostov in sedem prostitutk.
Ženske so zaposlili kot plesalke in animatorke
Obtoženi naj bi delovali po hudodelskem načrtu, na naslovu v Križu je imelo sedež podjetje Masim (v letu 2018 je bilo izbrisano iz registra) in zaposlovalo ženske, ki jih je zagotovil Boštjan Zahrastnik s svojim podjetjem. Zaradi izkoriščanja prostitutk se je pred leti že zagovarjal, a ga je sodišče - kot je povedal njegov zagovornik - oprostilo, ker naj bi ugotovilo, da z njegovim poslovnim modelom ni nič narobe.
Ženske so bile zaposlene kot plesalke ali animatorke v podjetjih obeh obtoženih. Tako sta legalizirala njihov status. Kutnjak in Guštin, ki sta bila v klubu natakarja, pa naj bi skrbela za nadzor nad dekleti. V omenjenem časovnem obdobju naj bi obtoženi izkoriščali 18 prostitutk iz Dominikanske republike, Ukrajine, Slovenije, Kazahstana, Srbije, Španije, Argentine, Madžarske, Moldavije.
Kriminalisti so izračunali, da naj bi obtoženi z izkoriščanjem prostitutk zaslužili več sto tisoč evrov, po obtožnici naj bi protipravna premoženjska korist znašala približno 300.000 evrov. Tožilstvo Macarolu očita še kaznivo dejanje pranja denarja. Sodišče je v tem postopku izdalo tudi odredbo o začasnem zavarovanju domnevno nezakonitega premoženja.
Odvetnik: Ni šlo le za navidezni odkup spolnih storitev
Odvetnik Branko Gvozdić, ki zagovarja Macarola, je v spis vložil predlog za izločitev nezakonitih dokazov, saj je prepričan, da so v preiskavi zaobšli zakonska določila. Med drugim je pojasnil, da so kriminalisti izvajali prikrite ukrepe na podlagi odredb tožilstva, ki pa so bile po njegovi oceni premalo obrazložene. V odredbah po njegovih besedah tožilstvo ni pojasnilo, zakaj dovoljuje določene prikrite ukrepe oziroma zakaj enakih ciljev ni mogoče doseči z blažjimi ukrepi.
“Vsi štirje tajni delavci so imeli z delavkami, zaposlenimi v baru, spolne odnose,” je nadaljeval odvetnik: “Tožilstvo je dovolilo navidezni odkup, vendar ni šlo za navidezno, temveč za dejansko koriščenje spolnih storitev.” Spomnil je na sodno prakso koprskega sodišča, ki je v podobnem primeru ugotovilo, da so tajni delavci, ki so koristili spolne storitve prostitutk, posegli v pravice deklet in njihovo dostojanstvo. Tako pridobljeni dokazi pa so po presoji sodišča nedopustni, je pred dnevi poudaril zagovornik enega od soobtoženih.
Odvetnik Gvozdić je prepričan, da so tajni delavci kršili tudi pravice osumljenih, saj jih niso poučili o njihovih pravicah. “To je resda skregano z logiko koncepta tajnega delovanja v naši državi,” je dodal zagovornik. Omenil je sodbe hrvaškega vrhovnega sodišča, ki je zaradi takšnega delovanja tajnih delavcev iz spisov v treh zadevah izločilo izjave preiskovanih oseb. Po doktrini sadeža zastrupljenega drevesa je predlagal izločitev še drugih dokazov.
Tožilec Jože Levašič je sodniku predlagal, da odvetnikov predlog kot neutemeljen zavrne. Poudaril je, da so po presoji tožilstva vse odredbe zakonite. V zakonu je jasno navedeno, pod kakšnimi pogoji se izvajajo prikriti preiskovalni ukrepi, je dodal. Glede primera, ki ga je omenjal odvetnik, pa je pojasnil, da v tisti zadevi tajni delavci niso imeli dovoljenja za navidezni odkup. Sojenje se bo začelo, ko bo sodišče odločilo o predlogih odvetnikov za izločitev nezakonitih dokazov.
Obramba obtoženih je predlagala, da na glavni obravnavi zaslišijo vseh 18 žensk, ki so pred leti delale v Križu, pa tudi vseh štirih tajnih delavcev in koordinatorja kriminalistične preiskave.
