Januarja predlani, deset let po stečaju Vegrada, je ljubljansko okrožno sodišče obsodilo štiri nekdanje vodilne Hypo Alpe Adrie Bank zaradi kaznivih dejanj, povezanih z milijoni, ki jih je velenjski gradbinec pred propadom nakazal v Panamo.
Nekdanja predsednika uprave banke Hypo Alpe Adria Anton Romih in Božidar Špan sta bila obsojena na šest oziroma šest let in pol zapora ter stransko denarno kazen v višini 35 tisoč evrov. Nekdanji generalni direktor Hypo Leasinga Andrej Potočnik je bil tudi obsojen na šest let zapora in 35 tisoč evrov stranske denarne kazni, najstrožja kazen pa je bila izrečena nekdanjemu direktorju družbe Hypo Alpe Adria Consultance Andreju Oblaku – osem let zapora in 37 tisoč evrov stranske denarne kazni. Naloženo jim je tudi vračilo nezakonito pridobljene premoženjske koristi v višini 22 milijonov evrov.
Tovšakova edina priznala krivdo
Zanimivosti
Leta 2005 je Rotary klub Ljubljana svojemu mestu podaril ikonično uro
Družbo fantom v tej kriminalni zgodbi dela tudi nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak, ki pa je s tožilstvom že leta 2015 sklenila dogovor o priznanju krivde za pomoč ostalim pri zlorabi položaja, za kar je bila obsojena na leto in pol pogojne zaporne kazni. Propadli velenjski gradbinec, ki ga je vodila Tovšakova, je imel v letih pred krizo velike širitvene načrte. Iskal je zemljišča za nepremičninske projekte in jih odkupoval. Pri tem Tovšakova ni spraševala za ceno. To so očitno vedeli tudi v slovenskem Hypu, ki je bil ključni Vegradov financer. Tik preden je zemljišča kupil Vegrad, so namreč pristala v rokah posredniških podjetij, ki so bila po ugotovitvah preiskovalcev povezana z nekdanjimi vodilnimi v Hypu.
Denar izginil v hobotnici podjetij
S prodajo dveh zemljišč za nepremičninska projekta na Ptuju in v Trzinu naj bi nekdanji vodilni v Hypu pridobili 6,3 milijona evrov premoženjske koristi, s čimer naj bi zlorabili svoj položaj. V naslednjem koraku so julija 2007 s tem denarjem prek panamskega podjetja Enjuan Management Corp. za 5,5 milijona evrov od Hypa odkupili projektno podjetje Gina, ki je imelo v lasti zemljišča za Bežigradom. Le mesec dni pozneje so ga prodali Vegradu za 22 milijonov evrov. V kratkem času so torej z zemljiščem ustvarili 16,5 milijona evrov dobička. Sledila je zadnja faza: nakazovanje denarja v podjetja »off-shore« po vsem svetu. V tej točki je tožilstvo obdolženim očitalo pranje denarja.
Kakorkoli. Ljubljanski višji sodniki bodo primer danes vzeli pod drobnogled, njihove odločitve pa so vpletenim po navadi posredovane pisno v roku enega meseca.
