Tomislav Simonič iz Črnomlja tistega dne ni bil ravno pri sebi. Pojedel je več pomirjevalnih tablet in čeznje spil tri litre vina. Potem se mu je zazdelo, da bi bilo dobro oditi v trgovino. Usedel se je na otroško kolo svoje sestrične in se odpeljal v Mercator na Kidričevi ulici.
V trgovino je tistega aprilskega dne pred tremi leti prvič vstopil okoli 18. ure. Hodil je gor in dol, nabral v košaro nekaj izdelkov, potem pa pri blagajni ugotovil, da pri sebi nima denarja. Blago je pustil pri prodajalki, šel ven in se čez kakih 20 minut vrnil. Naredil je nov krog po trgovini, nabral v košarico enake izdelke kot prvič in jih znova prinesel na blagajno. Blagajničarki se ni zdel ravno trezen. Ko je hodil k blagajni, ga je zanašalo in spotikal se je. Ko je začel zlagati blago na pult, mu je povedala, da ga izdelki pri blagajni čakajo še od prej. Simonič se je na te besede odzval povsem nepričakovano. Stopil je za blagajničarko, ji ob pas potisnil nož in ji zagrozil, naj odpre blagajno. Najprej mu je dejala, da tega ne more narediti, da mora najprej zaključiti račun, nato pa je v strahu pred roparjem le odprla blagajno in pobegnila na drugi konec trgovine. Simonič si je denar iz blagajne začel tlačiti v žepe, saj ni imel pri sebi ne torbice ne vrečke. Iz blagajne je vzel nekaj manj kot tisoč evrov, kakih sto evrov je pustil v njej, potem pa je stekel iz trgovine in pobegnil s kolesom.
Prodajalke v trgovini roparja niso poznale, policistom so lahko podale le njegov opis. Ti so s Simoničem kmalu opravili razgovor, a niso ugotovili nič oprijemljivega, vse dokler niso dobili rezultatov analize prstnih odtisov in sledi DNK, ki je potrdila, da je trgovino oropal Simonič.
Psihiatrinja, ki je v preiskavi pregledala 29-letnega Črnomaljca, je ugotovila, da je bila zaradi zaužitih tablet in alkohola njegova zmožnost razumevanja in obvladovanja svojih dejanj tistega dne bistveno zmanjšana in da se ropa, če bi bil trezen, zelo verjetno ne bi lotil.
Ker je dejanje storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, je tožilka Vesna Fink na predobravnavnem naroku konec marca Simoniču za primer priznanja ponudila pogojno kazen enega leta zapora v preizkusni dobi petih let. Tožilstvo je ob tem zanj zahtevalo tudi tri leta varstvenega nadzora in obvezno zdravljenje odvisnosti. Vse to je Simonič, ki zdaj živi v Ljubljani, z veseljem sprejel, saj bi si, kot pravi, rad uredil življenje in se zaposlil.
