Stoosemindevetdeseta dopisna seja vlade Sloveniji ni prinesla samo sprostitve ukrepov in novega epidemiološkega semaforja, temveč tudi ustanovitev Strateškega sveta za digitalizacijo. Kot navaja vlada v sporočilu za javnost, so naloge tega sveta, »da za predsednika vlade v roku petih mesecev pripravi okvirni predlog potrebnih sistemskih sprememb za pospešitev digitalizacije slovenskega gospodarstva, javnega sektorja in državne uprave; pripravlja mnenja k vprašanjem, pobudam ali predlogom, povezanim z digitalizacijo gospodarstva, javne uprave in družbe kot celote; za predsednika vlade pripravlja mnenja in predloge glede strategije razvoja umetne inteligence, kibernetske varnosti in ostalih področij delovnega področja sveta« in tako tako dalje.
Poleg Andrijaniča so člani sveta še Daniel Avdagič, prof. dr. Marko Bajec, Julij Božič, doc. dr. Emilija Stojmenova Duh, Tomaž Gornik, dr. Marko Grobelnik, doc. dr. Darja Grošelj, dr. Andraž Kastelic, dr. Jure Knez, Miha Lavtar, prof. dr. Jure Leskovec, Medeja Lončar, mag. Gregor Macedoni, Andrej Mertelj, Maja Mikek, mag. Jure Mikuž, Nejc Novak, Marko Pavlišič, dr. Gregor Pipan, dr. Mark Pleško, Matej Potokar, doc. dr. Irena Nančovska Šerbec, Sonja Šmuc, Aleš Špetič, Matej Tomažin, Andraž Tori, prof. dr. Žiga Turk, Žiga Vavpotič, mag. Ajša Vodnik in Igor Zorko.
Mladi predsednik
Za predsednika sveta je bil imenovan Mark Boris Andrijanič, čigar mandat je vezan na mandat premierja. Poleg njega v svetu sedi še 30 oseb, ki praviloma izhajajo iz podjetniške, a tudi akademske sfere računalništva, informatike, ostalih modernih tehnologij, tudi kriptovalut. Med njimi je veliko takih, ki so delali ali še delajo za močna ameriška podjetja, v zboru pa je najti tudi direktorico ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji. V to kategorijo spada tudi predsednik sveta, ki je lobist podjetja Uber za Srednjo in Vzhodno Evropo. Ni skrivnost, da je Andrijanič tudi udeležen v pogovorih s slovensko vlado, ki želi trg prevoza potnikov odpreti temu ameriškemu gigantu. Da bi to dosegli, so na ministrstvu za infrastrukturo dali v obravnavo spremembe zakonodaje, ki dodatno rahljajo pogoje za ponudnike, s čimer bi se prilagodili Uberjevemu poslovnemu modelu, ki temelji na aplikaciji, ki jo z lahkoto uporabljajo tako potniki kot vozniki, cene pa se spreminjajo izključno glede na ponudbo in povpraševanje. Kalifornijsko podjetje se že od samega nastanka spopada z očitki o izkoriščanju delavcev in izogibanju plačevanja davkov, a slovenske vlade – tako aktualna kot že tiste pred njo – se kljub temu nadejajo širitve Uberja na tukajšnje ulice in ceste.
Mreženje na najvišjih ravneh
Andrijanič je maturant Škofijske klasične gimnazije, diplomant ljubljanske pravne fakultete, podiplomski študij pa je opravil na univerzi v Oxfordu. Izkušnje v poslovnem svetu si je nabiral sprva kot funkcionar v Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani, v Sloveniji je ustanovil tudi klub diplomantov fakultet Oxford in Cambridge. Nadalje je uspešno mrežil kot vodja nevladne organizacije za promocijo podjetništva Mreža idej, ki je, sprva kot del SDS naklonjenemu Inštitutu dr. Jožeta Pučnika, nato pa v sodelovanju s tem, organizirala kopico dogodkov in okroglih miz z gosti iz politike in gospodarstva. Svojo mednarodno mrežo poznanstev je še okrepil s tem, ko postal štipendist programa Davida Rockefellerja, kot tak pa je bil pred tremi leti soorganizator javnosti nedostopnega ljubljanskega srečanja Trilateralne komisije, ki združuje zasebne lobije iz premožnega sveta in si je v preteklosti zaradi svojega vpliva na odločevalce prislužila celo oznake, kot je »svetovna vlada v senci«.
V imenu trga
Med drugim se je ime Andrijaniča, sicer vnuka ustanovitelja novomeškega farmacevtskega podjetja Krka, pojavilo v letih 2015 in 2020, ko je bil sopodpisnik pobud za formiranje koalicijskih vlad med SDS in SMC. Lani se jim je ta želja tudi uresničila. Andrijanič je bil prav tako prvopodpisani pri »Pozivu k družbenemu premirju in sodelovanju« iz letošnjega februarja, katerega sporočilo je enotnost, a med vrsticami še toliko bolj potreba po zamrznitvi aktivnosti politične opozicije pod krinko boja zoper pandemijo. Podobno bi lahko rekli za večino gospodarskih pogledov, ki jih predstavlja Andrijanič in širijo agendo privatizacije in svobodnega trga, neupoštevajoč socialne aspekte teh procesov. Upajmo, da bo pri digitalizaciji kaj drugače. Če nič drugega, trideset preostalih svetnikov zagotavlja vsaj nekaj dodatne širine v pogledih.
