Modni oblikovalec Marjan Krnjić in pevec Jožef Sraka sta že pred nekaj leti svoj dom našla v britanski prestolnici. Čeprav sta tam morala kariero začeti skoraj na dnu, jima je v kratkem času uspelo nadrejenim pokazati svoj potencial, tako da sta danes oba zadovoljna s svojim statusom. Oba sicer delata za velika podjetja. Ob tem Marjan ustvarja avtorske kreacije in pripravlja modne revije, Jožef je lani začel pevsko kariero, skupaj pa sta napisala pravljico Modna Ana.
Marjan in Jožef sta se ob epidemiji odločila, da kljub tveganju zdravljenja v Londonu ostaneta v Angliji. Medtem ko doma čakata, da epidemija mine, pa se v teh dneh ukvarjata s selitvijo, saj sta očitno našla sanjsko hišico.
Menda sta se ravnokar preselila. Kako je videti selitev med karanteno?
Prišla je prava priložnost. Vedno sva večino nekako posla oddelala od doma. Zato sva si pred meseci zaželela preseliti se v nekaj večjega. Nekaj časa sva sicer porabila, da sva našla tako hišo, da ima svoj vrt ter vsaj dve dodatni spalnici za goste in najine prijatelje. Želela sva tudi, da je najem mogoč dolgoročno. Najin pogoj je bil prav tako, da je v bližini parkov, dobrih trgovin ter da sva vsaj toliko blizu središča kot prej. In ko sva tako hišo našla, sva pač morala v akcijo.
Kaj počneta v teh dneh?
Vse se vrti okoli selitve. Pa čiščenja nove hiše. Načrtujeva teraso in vrt. Klasična karantena torej. Še dobro, da obožujem spletno nakupovanje. A nakupovanje pohištva po spletu … To je druga dimenzija.
Kako je z vajino službo?
Hvala bogu se nama za delo in službo tukaj ni bilo treba bati. Država plača podjetju do 80 % plače. Najini delodajalci, ki so sicer v Italiji oziroma na Malti, pa so se odločili, da nam vsaj za prihajajoče tri mesece pokrijejo še razliko, čeprav ne bomo delali. Tako da za zdaj kaže vse dobro. Škoda je samo najinih letnih kart za mestni prevoz, ki zdaj pač propadajo.
Kako ljudje na splošno sprejemajo novo situacijo?
Različno. Prijatelji iz najinih krogov se kar držijo in so pomirjeni ter nekako sprijaznjeni s situacijo. Kar nekaj prijateljev Slovencev se je odločilo za vrnitev v domovino. Verjetno zaradi občutka varnosti in tega, ker bomo zaprti še kar nekaj časa. Verjetno bo Slovenija svoje meje že odprla, ko jih bomo mi šele zapirali.
So ljudje panični?
Niti ne. Za London je vse sicer zelo nenavadno. Vsak dan je kot v nedeljo ali še huje. Trgovine in vse drugo je zaprto. Delajo le nujne stvari. Ljudje so v maskah in rokavicah, res v razmiku. Nekako sprijaznjeno čakajo, da mine.
Mislita, da je javno zdravstvo boljše pri nas ali v Angliji?
V domovini. Zagotovo. Tega se sicer zaveš šele, ko greš po svetu. To je bil tudi najin edini pomislek glede novega virusa. Da bi se vrnila v Slovenijo samo zato, ker si res ne želiva biti tukaj v bolnišnici. Skoraj si ne predstavljam oziroma si ne želim predstavljati, saj je res grozno.
Sta torej razmišljala, da bi se vrnila v Slovenijo?
Ne. Čeprav me skrbi, kaj bi bilo, če bi se kaj zapletlo z zdravjem in bi potem tukaj potekala obravnava. Le zato bi šla recimo v Slovenijo in koristila EU-zavarovanje. Sicer pa si skoraj ne predstavljam vrnitve. Slovenija je lepa država. Ljudje pa so popolnoma nagravžni.
Imata morda stike z našo ambasado, kaj vama svetujejo tam?
Z ambasado si izmenjujeva različna sporočila. Za nasvete jih ne sprašujeva. Misliva, da se znava sama veliko bolje organizirati, kot nama lahko oni svetujejo ali pomagajo.
Imata energijo tudi v tem času, da ustvarjata svoje umetniške projekte? Kaj lahko pričakujemo od vaju po epidemiji?
Jožef obljublja septembra novo pesem. Sam pa razmišljam, da bi šele v januarju ali februarju prihodnje leto morda kje v Ljubljani predstavil novo kolekcijo in svoj pogled na modo. Zdi se mi nekako prav.
★★★ REVIJA VKLOP/STOP ★★★
