Igralka in voditeljica informativne oddaje na Planetu TV, Valentina Plaskan, se je ravno sveže preselila v novo stanovanje. Samo za našo revijo je bila pripravljena odpreti vrata svojega stanovanja, o katerem lahko mirne vesti rečemo, da jemlje dih. Stanovanje je opremljeno v rustikalnem slogu, v katerem začutimo toplino francoske Provanse.
Našla je pravi dom
»To stanovanje mi je bilo zelo všeč, saj je bilo že v osnovi opremljeno tako, kot sem si tudi sama zamislila. Takoj me je prevzel provansalski, rustikalni, francoski duh, ki daje občutek domačnosti in je obenem estetski. Trenutno je zame najboljša verzija tega, kako si predstavljam samo sebe v naslednjih letih,« razlaga simpatična voditeljica. A iskanje pravega stanovanja ni bilo lahko, Valentini je vzelo kar nekaj časa, da je našla tisto, kar si res želi. »Res sem bila vesela, da sem ga našla. Stanovanje sem iskala kar nekaj časa, saj sem zelo občutljiva na to, kakšen je prostor, v katerem živim. Ne vem, kam me bo življenje poneslo, ampak trenutno se tukaj počutim mirno, zadovoljno in doma. Ko sem prišla sem, sem si takoj začela peti. To je zame ključni moment. Ko si instinktivno lahko pojem in ko je moj glas svoboden, takrat vem, da je to stanovanje, v katerem lahko živim.«
Začimbe so pomemben del vrta in kuhinje
Najbolj od vsega jo navdušuje vrt, ki pa se ravno zaradi začimb, ki tam uspevajo, čudovito dopolnjuje s kuhinjo. »Kuhinja se mi zdi prekrasna, saj imam skozi okno pogled na drevesa. Obkrožena sem z začimbami, saj med kuho rada uporabljam le sveže. Poleg tega hrani dodajo čudovito aromo in okus.« Kuha pri Valentini doma pa je striktno veganska: »Ne bom rekla, da sem čista veganka, saj si, kadar grem jest v restavracijo, sem in tja privoščim tudi kaj neveganskega. Doma pa je drugače. V moji kuhinji so samo veganski izdelki. Kadar imam čas, si najraje sama pripravim hrano. Nikoli se nisem opredeljevala kot veganka, je pa res, da mi tovrstna prehrana najbolj ustreza.« Edina stvar, ki žalosti našo gostiteljico, je ta, da bi si želela več časa preživeti v kuhinji, saj v njej uživa. Všeč sta ji estetika in udobje, ki ju ponuja njena kuhinja.
No, začimbe pa niso le pomemben del kuhinje, ampak tudi čudovitega vrta, na katerem Valentina zelo rada preživlja čas: »Tudi na vrtu imam veliko začimb, in naj povem, da so bile že prej posajene tam. Začimbe ščitijo naš organizem ter nas čistijo in menim, da se ljudje vse premalo zavedamo njihove vrednosti.« Poleg tega vrt krasi tudi ruj, ki sicer uspeva na Primorskem. »To drevo je staro že več deset let. Res se mi zdi prelepo, da imam veliko prekrasnega rastlinja, sploh pa obožujem občutek stika z zemljo. Zelo dragoceno se mi zdi, da živim v središču Ljubljane, a sem vseeno v naravi.«
Domači koncerti
Vrt je odličen tudi za druženje s prijatelji, zato je Valentina začela razmišljati celo o domačih koncertih. Glasba in druženje ji pomenita veliko: »S kolegi smo razmišljali, da bi na vrtu ustvarili intimne koncerte. Tako v teatru kot v glasbi mi je intimna atmosfera zelo všeč. Zdi sem mi, da smo ljudje danes lačni čustev, dobivamo pa instantne prežvečene informacije. Rada bi ustvarila neko pristno jedro, ki se ukvarja s tem, da ljudem ponudi nekaj pristnega, in moj vrt je ravno dovolj velik za intimne koncerte v ožjem krogu ljudi.«
Joga
Dnevni prostor stanovanja je odprt in svetel ter ponuja izhod na vrt in čudovit pogled na naravo, zato ga Valentina vsako jutro izkoristi za izvajanje joge: »Res imam rada naravo, saj me les in zelenje pomirjata. Zato zjutraj izvajam jogo v dnevni sobi, da lahko gledam na vrt. To me še bolj pomiri. Ob natrpanem urniku si vsako jutro vzamem čas, da si ustvarim svoj otok miru, naredim vaje in naj bo še tako hudo, se po izvajanju teh vaj vedno počutim bolje. Res mi je všeč, da mi moj dnevni prostor to omogoča.«
Bonsaji in vez z očetom
Naša gostiteljica je tudi velika ljubiteljica bonsajev. Strast do teh drevesc je začela graditi po očetovi smrti: »Bonsaj je zame simbol tega, kako vztrajno je življenje. Kamorkoli ga daš, se bo naučilo najti svoj prostor pod soncem.« A za bonsaje je potrebna posebna skrb in nega. Valentina ima v lasti kar dva. »Bonsaja redno negujem, obrezujem, škropim. Za zdaj kaže, da sta selitev dobro prestala, vem pa, da sta zelo občutljiva. Če jima vsak dan pojem, sta veliko bolj zelena. Če me ni ali če sem pod stresom, začne listje hitreje odpadati. Zanimivo se mi zdi, kako čutita mojo energijo. Mnogokrat mislimo, da rastlina ne čuti, pa ni res.«
Poleg bonsajev jo na očeta veže tudi fotografija, ki jo ima v svoji spalnici. Na fotografiji je stara eno leto, oče pa jo drži za roko in jo pelje v gozd. Valentina pravi, da jo je že od malega zanimalo vse, kar je povezano z naravo, zato je s prstom kazala na drevesa. »Ta prst na fotografiji je videti nekoliko kolumbovski,« v hecu doda, ko se v pogovoru dotakneva tudi težke izgube očeta: »Ko pomislim na očetovo smrt, sem v sebi mirna. Umrl je zaradi krvnega strdka po operaciji, kar je bilo nepričakovano. Ampak jaz sem mu tolikokrat iskreno povedala, da ga imam rada, zato vem, da je vse v redu. Zelo mi je bilo hudo, vendar sva se poslovila z dobrim odnosom, zato se ne bojim nikakršnih karmičnih posledic. Včasih se vprašam, ali bom kdaj v življenju še spoznala človeka, ki mi bo dal takšno varnost, kot sem jo čutila ob svojem očetu. Tak občutek, da je vse v redu. Naučil me je, kaj pomeni odnos in družina, ki je bila zanj vedno na prvem mestu,« pove s solzami v očeh.
Prostor odseva našo dušo
»Veliko mi pomeni, da je stanovanje čisto in urejeno. Danes razumem svojo babico, ki mi je vedno govorila, da naj sproti čistim. Sproti čistiti pomeni biti vedno v redu, saj prostor odseva našo dušo. Ko je prostor urejen, sem tudi jaz harmonična. In to je največje vodilo, kako sama urejam svoj prostor.« Valetnina je nekoč imela tudi čistilko, a ji to ni preveč ustrezalo, saj meni, da nas stvari, kot sta čiščenje in delo na vrtu, prizemljijo. »Ko delaš v takšnem svetu, kot delam jaz, kjer je vse fiktivno na sto tisoč straneh, še toliko bolj potrebuješ to povezavo. Pri čiščenju se počutim človek, dobim stik s sabo. Zrel človek pomeni, da znaš počistiti za sabo. Zato sem se zavestno odločila, da nočem imeti čistilke.«
Knjige in delovni prostor
Njene police krasijo tudi knjige, saj je celotna družina od nekdaj rada brala. Znanje je bilo, kot pravi Valentina, od nekdaj zelo pomembno za njeno družino. Doma so imeli celo knjižnico. »Jaz pravim, da imam vsak trenutek na svoji knjižni polici brezplačno karto do kateregakoli kraja na svetu.«
Pri delovnem prostoru je Valentini poleg knjig pomembno, da ima pogled na zelenje, saj jo to razbremenjuje: »Še posebej zdaj, ko bom skušala dokončati svoj drugi magisterij. Veliko mi pomeni, da imam svojo mizo, za katero se lahko usedem in ohranjam svoj fokus s pogledom na naravo. Ta prostor mi je všeč, ker je udoben, hkrati pa ponuja pogled na vrt in občutek, da ima vse to znanje neki smisel. Rada imam minimalizem, pri katerem pa me ne moti, če je estetsko dodelan.«
Lovilec sanj
Ker Valentina spoštuje različna izročila, posebno ljubezen goji tudi do lovilcev sanj. »To mi predstavlja nekakšen spoj s sanjskim in resničnim svetom. Heraklit je to čudovito ubesedil, ko je dejal, da se ponoči, ko spimo, živi ugašajo in mrtvi prižigajo. To je najbolj nedoumljiv del našega obstoja in lovilec sanj se mi zdi kot neki filter, ki ta svet naredi bolj otipljiv.«
Kopeli in sprostitev
Kopalnica je razmeroma majhna, vendar je prav tako opremljena provansalsko. Dopolnjujejo jo pletene košarice, ki so značilne za ta slog. »Rada imam vse na očeh. Tudi kozmetiko želim imeti vedno pred sabo, da se lahko sproti odločim, kaj si tisti dan želim. Pri kozmetiki sem enaka kot pri oblačilih in knjigah. Rada imam izbiro.« Kopalnico krasi kad, saj si Valentina rada privošči dišečo kopel s svečkami, da se umiri po napornem dnevu. Za popolno sprostitev pa gresta s kopeljo z roko v roki tudi kozarec rdečega vina in seveda dobra knjiga. Vse to Valentini daje občutek ugodja v njenem čudovitem stanovanju.
