Katja je študirala psihologijo na univerzi v Amsterdamu, ko se je odločila spremeniti smer študija, se preselila v New York in se posvetila študiju igre. Rada poudari, da ima izkaznico ameriškega igralskega sindikata: »Brez nje bi težko dobila delovno vizo. Ko sem dobila prvo vlogo na ameriški televiziji v seriji Manhattan, so se soigralci šalili, da so imeli rezervno Helen (moj lik), če mi slučajno urad za priseljevanje ne bi odobril vize.«
Da želi postati igralka, je 39-letnica vedela že od otroštva, »vendar si tega nisem upala povedati nikomur, ker sem bila prepričana, da moraš biti izjemno nečimrn, če hočeš postati igralec. S tem sem imela velike težave, ker sem bila plaha in vase zaprta, nisem bila nekdo, ki bi vzkliknil: 'Hej, poglejte me!'«
Za nobeno vlogo, dodaja, ji ni bilo treba storiti kaj posebno norega: »Avdicijo za Westworld sem, recimo, posnela v Amsterdamu, medtem ko je bil človek, ki je bral drugo vlogo, v Avstriji. Snemala sva prek Skypa. Takšne avdicije so po mojem mnenju najtežje, ker se ne moreš povezati s soigralcem, vseeno pa moraš nekako izključiti resnični svet – da si na Skypu in te prekinja slaba povezava Wi-Fi.«
Meni, da bi si vsak igralec moral ogledati čim več gledaliških predstav, saj so nastopi igralcev v njih izjemni: »Še posebno, če so slabi, se iz njih učiš. Mene poleg tega navdihuje ogled plesnih predstav, oper, klasičnih muzikalov.«
Kakšen nasvet pa bi dala mlajši različici sebe? »Več telovadi. Skrbi za svoje telo. Pij dovolj vode.« Kaj pa mlajši različici sebe, ko gre za igranje? »Storila sem veliko napak, ker sem se preslabo pripravila. Zdaj vem, da moram biti zelo temeljita, če se želim prepustiti trenutku.«
