Nekaj minut pred zaprtjem banke je bilo, ko je 2. oktobra lani v poslovalnico NLB na Mirni vstopil zamaskiran moški. Na glavi je imel zeleno kapo, sončna očala in šal, v roki pa pištolo. Za to se je kasneje izkazalo, da ni prava, a štiri uslužbenke, ki so bile takrat v poslovalnici, in šest strank so mislili, da je bila. »Daj denar in ne zajebavaj se!« je zavpil proti eni od uslužbenk, ta pa je takoj prijela manjši pladenj s kovanci in ga po navodilih roparja stresla v škatlo, ki jo je prinesel s sabo. Nato se je lotila še odklepanja trezorja pod pultom, ki je bil zavarovan s kodo. V prvem poskusu ji ni uspelo, zato se je postopka lotila še enkrat, roparju pa je bilo takrat očitno že vsega dovolj, kovance, ki jih je imel v škatli, je stresel na tla, sam pa pobegnil iz poslovalnice.
POBEG S ČRNIM PASSATOM
S poškodovanjem in celo smrtjo so najprej grozili le Janezu, nato pa so se s podobnimi grožnjami spravili tudi na njegovo partnerico in njunega sina.
Eden izmed moških, ki so bili takrat na banki, je stopil ven in gledal, v katero smer je stekel ropar, moškega v sivi trenirki s pleteno kapo na glavi pa je proti bližnjemu parkirišču pri železniški postaji videla teči tudi ena izmed sosed. Tam je nesojeni ropar odvrgel kartonsko škatlo, s katero je vstopil v banko, se usedel v parkirani avtomobil in se odpeljal v smeri tovarne Tomplast. Policisti so najprej pregledali posnetke varnostnih kamer v poslovalnici NLB, potem pa so preiskavo usmerili predvsem v analizo videonadzora podjetja Tomplast. Hitro so ugotovili, da je v kritičnem času mimo tovarne z občutno večjo hitrostjo kot druga vozila peljal črn passat z novomeškimi registrskimi tablicami. Natančne registrske številke s posnetka ni bilo mogoče razbrati, a so po sistemu izločanja in z analizo detajlov na avtomobilu v naslednjih dneh ugotovili, da passat na videoposnetku pripada Janezu Juvančiču iz Dolenjih Ponikev. Z odredbo o hišni preiskavi so policisti na vrata Juvančičevega doma potrkali 26. oktobra. Med preiskavo so v njegovem avtu našli imitacijo pištole z nabojnikom, Juvančič pa je nato policistom pokazal tudi oblačila in sončna očala, ki jih je nosil med poskusom ropa. Da imajo pravega človeka, so nazadnje potrdili tudi prstni odtisi in sledi DNK na kartonski škatli, ki jo je uporabil med poskusom ropa.
GROZILI SO MU S POŠKODBAMI IN SMRTJO
Dvaintridesetletni Juvančič je pred preiskovalno sodnico dejanje priznal in povedal, da se je ropa banke lotil zato, ker je nujno potreboval denar, s katerim je želel vrniti posojilo, ki ga je vzel »pri napačnih ljudeh«. Ti so s poškodovanjem in celo smrtjo najprej grozili njemu, nato pa so se s podobnimi grožnjami spravili tudi na njegovo partnerico in njunega sina. Juvančič si je nazadnje denar za poplačilo dolgov izposodil pri tedanjem delodajalcu, kar je ta v preiskavi tudi potrdil.Ker so bile vse okoliščine poskusa ropa banke na Mirni znane in razjasnjene, je bil tudi postopek na novomeškem okrožnem sodišču v torek hitro končan. Višja državna tožilka Nada Črnugelj je Juvančiču za priznanje krivde ponudila deset mesecev zapora, ta je dejanje priznal, sodnica Mojca Hode pa je nato sledila predlogu Juvančičeve zagovornice Vesne Bajec in mu zaporno kazen nadomestila s 600 urami dela v splošno korist, ki jih mora opraviti v dveh letih po pravnomočnosti sodbe. »Zelo mi je žal, da je prišlo do tega,« je po koncu sojenja povedal Juvančič, ki pred tem še ni bil kaznovan, sodnica Hodetova pa mu je na srce položila nasvet, naj v prihodnje živi pošteno življenje v skladu s svojimi zmožnostmi.
