Saša pa je priložnost izkoristila še za posebno prošnjo.
»Po snemanju sem gospodu Čeferinu omenila, da je imel dan prej 13. rojstni dan moj sin, ki je kakopak nogometni navdušenec, in ga zaprosila, da podpiše rojstnodnevno čestitko, ki sem jo imela s sabo, kar je tudi naredil, a je nato dejal: 'Pa ne bi bilo bolje, da se podpišem na žogo?' 'Če bi imeli žogo, bi bila to res zmaga,' sem mu odvrnila.
En telefonski klic je zadoščal, da so njegovi sodelavci že čez nekaj minut prinesli žogo, na katero se je predsednik UEFE z veseljem podpisal. Tako mi je Aleksander Čeferin pomagal ustvariti oziroma pričarati nepozabno darilo za mojega najstnika!« se je pohvalila novinarka, ki je s snemalcem po snemanju še poklepetala s sogovornikom in se tako prepričala, da je Aleksander Čeferin res izjemna osebnost. »Sin pa je bil resnično navdušen: ko sem mu podarila nogometno žogo s podpisom A. Čeferin, jo je takoj zagrabil in se začel z njo igrati.«
