Po poklicu je pravnica, a se tudi kot voditeljica in novinarka odlično znajde. Če je pred kamerami vedno brezhibno urejena, pa si zasebno najpogosteje nadene hlače in udobna oblačila, izogiba pa se tudi ličilom. Prosti čas najraje preživlja s fantom, s katerim sta si v Mariboru ustvarila skupno gnezdece.
»Včasih mi rečejo, da preveč govorim, a taka sem. V prvi vrsti ženska in vedno polna zamisli in argumentov. Novinarstvo mi je pisano na kožo, in čeprav sem diplomirana pravnica, se vsaj trenutno ne vidim v kakšni odvetniški pisarni ali sodnih klopeh. A nikoli ne reci nikoli in počakajmo, kaj bo prinesla prihodnost,« pravi Sanja Hrgota, ki se opiše tudi z besedami, da je ženska, ki se ničesar ne ustraši. »V otroških letih sem bila večinoma v fantovski družbi, morda je temu krivo to, da imam brata. Kaj so barbike in podobne punčkaste igračke, skoraj nisem vedela, moje igrače so bili avtomobilčki, lego kocke, igre pa fantovske. Zabavali smo se in ni mi žal, da je tako.« Kljub temu pa nima nič proti ženski emancipaciji. »Čas ranjenih srnic je mimo, zato smo ženske lahko moškim popolnoma enakovredne. Sama znam, na primer, zamenjati gumo na avtu, namestiti snežne verige, preveriti raven olja, tekočine za stekla … Je pa res, da če se ponudi kakšen frajer, da bo vse to naredil namesto mene, mu z veseljem ugodim.« Prav tako se ne ustraši vožnje v različnih vremenskih razmerah, s tira je ne spravi niti sneg. »Vsak dan se vozim iz Maribora v službo v Ljubljano. To zame ni obremenitev, ravno nasprotno. Rada vozim in uživam v trenutkih, ko sem sama v avtu. Tako se sprostim in imam čas, da razmišljam.«
Vse prej kot nedostopna
Po povedanem lahko sklepamo, da je Sanja odločna ženska, ki stoji za svojimi stališči. »Mnogi se motijo, ker mislijo, da sem nedostopna in stroga. A očitno dajem tak vtis. Fantje me nikoli niso osvajali. In ko poslušam prijateljice, kako fantje letajo okoli njih, se samo čudim. Očitno dajem tak vtis, da se mi ne upajo približati, da se me bojijo,« se zamisli, potem pa hitro doda, da je kljub temu srce že oddala tistemu pravemu. »Sem srečno zaljubljena in prepričana, da imam najboljšega fanta na svetu. In ne, tudi on me ni osvajal tako na slepo. Seznanila naju je skupna prijateljica in preskočila je iskrica.«
Ker preživi veliko časa v službi, prosti čas še toliko bolj ceni. »Sem popolnoma nešporten tip, pa čeprav sem kar štirinajst let trenirala odbojko. Če sem iskrena, se mi zdaj ne da kaj dosti posvečati gibanju. Sem pa velika srečnica, ker je fant zelo športno aktiven in me spodbuja h gibanju. Ko lezeva na kakšen hrib, vso pot preklinjam, a ko prilezem na vrh, sem neizmerno srečna in vesela, da me je prepričal, da sem vstala s kavča. Po osemnajstih letih sem letos spet začela smučati, in to je bila seveda njegova zasluga. Neizmerno sem mu hvaležna, ker ima z mano toliko potrpljenja, me uči, spodbuja in me prenaša. Tudi tenis sem začela igrati na njegovo pobudo. Ne predstavljam si, kako bi bilo, če bi imela kakšnega tako lenega partnerja, kot sem sama. Vesela in srečna sem, da skrbi za to, da se vsaj malo razmigam. Sva kot lego kocke, ki se sklapljajo druga z drugo.«
Od pravnice do novinarke
Čeprav jo je želja po nastopanju in mikrofonu premamila že pred mnogimi leti, se je kljub temu odločila za študij prava. »Zdaj o tem, da bi delala v svojem poklicu, niti ne razmišljam, mi pa v novinarskem poklicu pride prav znanje s področja prava. Ker novinarji včasih hodimo po robu, si prav zaradi znanja s področja prava včasih upam več oziroma vem, do kod lahko grem. Vloga voditeljice informativnega programa pa je nekaj, kar sem si vedno želela, in zelo uživam pri tem, kar delam. Vsak dan znova si v pričakovanju, kaj se bo zgodilo, katere teme boš predstavil gledalcem. Omeniti pa moram, da imajo pri nastajanju informativnih oddaj pomembno vlogo člani številne ekipe iz ozadja, od snemalcev, tonskih mojstrov, realizatorjev … Skratka ljudi, ki so premalokrat omenjeni.«
Ko se Sanja pojavi na malih zaslonih, je vedno resna in profesionalno izpelje vsako oddajo posebej. Pa gre res vse tako gladko? »Ne vedno, včasih gre tudi kaj narobe. Najhuje je, ko mi sporočijo, da je še deset sekund do vklopa, meni pa gre na smeh, pa čeprav vem, da bo naslednja tema sila resna in bi izpadlo popolnoma nekorektno, da bi me premagal smeh. Morda je prav adrenalin kriv, da se to dogaja.«
Ko ni v službi, je najpogosteje nenaličena in v udobnih oblačilih. »V službi za videz pred kamerami poskrbijo stilistke in maskerke, s katerimi se odlično razumemo. Včasih me samo pogledajo, in že vedo, kakšno je moje razpoloženje in kaj mi bo tisti dan najbolj pristajalo. Če mi kakšna stvar res ni všeč, to povem. Dopovedujejo mi, da mi pristajajo živahne barve, jaz pa se najbolje počutim v temnih. Ko sem prosta, ličil običajno ne uporabljam, še posebno pa se izogibam težkim pudrom, s katerimi poskrbijo za naš videz na televiziji. Želim, da koža diha, ličila pa si odstranim takoj, ko ugasnejo kamere.«
Sanja Hrgota je televizijski obraz in zato tudi prepoznavna. »Ni tako hudo, da bi me to motilo, včasih pa opazim, da me gledajo in šepetajo. Zame je delo pred kamerami poklic in se mi ne zdi čisto nič posebnega. Če sem že jaz prepoznavna, pa ne bi želela, da bi bili izpostavljeni moji domači in fant. To je moje zasebno življenje, ki ga nadvse cenim, tako kot prijatelje. Nimam jih veliko, a tisti, ki so, so pravi,« za konec še pove 31-letna Mariborčanka.
