Priljubljeni igralec Gojmir Lešnjak - Gojc se s trpkim priokusom spominja svojega otroštva, ko mu je številne neprijetnosti povzročala disleksija.
»Probleme imam pri prepoznavanju grafičnih znakov in črk, zato se kot otrok nisem nikoli udeleževal dramskih krožkov. Zdelo se mi je namreč nesmiselno, da bi bral pred vsemi in izpadel kot popolni butelj. Nisem želel, da bi se mi sošolci posmehovali. Prava nočna mora je bila, ko me učiteljica poklicala pred tablo in mi naročila, da moram brati na glas. Zaradi tega nisem maral slovenščine in ne knjig. Še dobro, da je bila moja mama urednica Pionirskega lista in je bilo pri nas doma veliko zanimivega branja.« Je pa Gojc svoj talent izkazoval na drugačen način. »Pri tabornikih sem bil pogosto pobudnik in organizator skečev. Lahko se pohvalim, da mi je šlo dobro od rok. Čeprav sem nakazoval talent, pa so se mnogi čudili, da sem se vpisal na igralsko akademijo. Sem se pa tudi sam sebi čudil, kako sem pogumen,« še pove Gojc, ki se o disleksiji rad pogovarja tako s starši, otroki kot pedagoškimi delavci. »V mojih otroških letih je bila to tabu tema, o kateri se ni govorilo.«
