Klepet s pevko Alyo je vse prej kot dolgočasen. Že res, da si za odgovore vzame dovolj časa, saj vsako besedo dobro premisli, a vidi se ji, da prekipeva od energije in vedno novih idej, pa je zato kar sama med razkrivanjem podrobnosti iz svojega življenja poiskala idejo za naslov članka: »Že vidim, naslov bo: Rada ima buldožerje!« Ker pa ti stroji niso edino, po čemer »hrepeni« njeno srce, smo mi izbrali drugačen naslov, a preden pridemo do njenih moških, napišimo še nekaj drugih dejstev, ki so bila povod za ta pogovor.
Petintridesetletna Savinjčanka je te dni še posebno vznemirjena, saj končuje še zadnje podrobnosti na svoji novi zgoščenki, ki jo bo premierno predstavila na dan zaljubljencev, 14. februarja. »Ta plošča bo najboljša,« je prepričana. »Vsaj zame. Te pesmi, ki smo jih posneli zdaj, bi lahko obstale. Vse moje prejšnje uspešnice so vedno nastajale v obdobjih, ki jih je narekovala moda zvoka, zdaj pa smo naredili neki brezčasen zvok. Skratka, super je izpadlo.«
Izziv dvajsetih let
Pred nami se bo tako znašla neka nova Alya, bolj zrela, bolj obvladljiva, bolj premišljena, a ne dolgočasna. Na koncertih (14. 2. v Cerknici, 15. 2. v Grosupljem in 16. 2. v Ajdovščini) lahko pričakujete eksplozijo energije, čustev in norih ritmov, s katerimi Alya polni naša ušesa že skoraj dvajset let, saj je prvič stala na odru že kot šestnajstletno dekle. Pa je danes tam, kjer si je pred dvajsetimi leti želela, da bi bila? »Naj rečem tako, da grem v pravo smer. Moje želje so se vmes malo spreminjale, kar je popolnoma logično, saj sem začela kot najstnica, a cilj je ves čas isti – delati dobro, kakovostno in iskreno glasbo. Na to sem zelo ponosna. Vesela sem, da sem se obdržala v glasbi tako dolgo, kar ob vedno nekih novih trendih in novih izvajalcih sploh ni lahko,« pojasni in se zamisli: »Ni bilo vedno lahko. Zgodile so se tudi slabe stvari, ki sem jih premagovala z veliko mero optimizma, za kar je poskrbela narava, saj sem po značaju zelo pozitiven človek.«
In ko smo že pri naravi, ta nekako ni hotela, da bi Alya pozornost zbujala s svojimi centimetri. V višino namreč meri le dobrih 158 centimetrov. »Centimetri mi res niso šli nikoli na roko, a to me ni ustavilo, da ne bi bila že kot otrok glavna,« brez kančka zadrege poudari in prizna, da je že od mladih nog rada nastopala. Sprva doma pred starši, pozneje v šoli, potem pa na glasbenih odrih. »V glasbi sem šla skozi vse faze odraščanja – od divje najstnice z rožnatimi lasmi do atraktivne mlade punce, ki je rada pokazala tudi malo več kože, do odrasle ženske, ki ve, kaj hoče. Srečo sem imela, ker sem imela pri tem vedno podporo domačih, prijateljev in ljudi, ki so me znali dobro voditi v tistih najbolj kočljivih trenutkih in me niso nikoli zavirali, da ne bi smela narediti tako, kot sem želela.«
Sledi svojim ciljem
Medtem ko je zdaj uveljavljena pevka, ki so je vsi veseli, ko jo vidijo, na začetku ni bilo tako. »Ravno zdaj imam nekaj učenk v glasbeni šoli, kjer poučujem petje, ki pravijo, da imajo težave s sovrstniki zato, ker nastopajo. Tudi jaz sem jih imela. Takoj ko malo štrliš ven, ko pokažeš samozavest, da počneš nekaj, česar drugi ne počnejo, se najde nekaj tistih, ki jim greš v nos. A samo zato, ker bi tudi oni to počeli, če bi znali. In potem so nevoščljivi. A če si prepričan o svojem cilju, kot sem bila jaz, potem tudi to premagaš,« ponuja dragocen nasvet mladim, ki jih mika glasbena kariera.
Pomp, ki ga je s svojimi uspehi netila, recimo leta 2004, ko se je okitila z nazivom najboljše pevke leta, ji je malo zamajal tla pod nogami. A na srečo ne za dolgo. »Pevka leta, najboljša plošča leta, zlata, platinasta naklada – takrat kar nisem mogla verjeti, da se mi to dogaja. In vem, da nisem izpeljala vsega tako, kot bi morala. Vesela sem, da sem to še pravi čas ugotovila, se ustavila in stvari spet postavila na pravo mesto.«
Malo ji je pri tem pomagal tudi njen band, kot pravi svojim glasbenim kolegom, ki ji običajno delajo družbo na koncertnih odrih in ki jo, verjeli ali ne, kličejo šefica. »Z mano je vedno sedemčlanska spremljevalna skupina in z nekaterimi člani smo skupaj že od samega začetka. Luka je pri meni že devetnajst let, Boštjan petnajst, Nejc deset, Marko osem let … Smo kot ena velika družina. Res se imamo radi, in to se čuti tudi na odru.«
Dama in gospodinja
Radi pa se imajo tudi pri Alyi doma. Čeprav tega dela življenja ne želi deliti z drugimi, je znano, da ima že nekaj let čudovito razmerje s svojim fantom Luko, s katerim živita v Mozirju, v hiši, ki jo je pevka zgradila v bližini hiše svojih staršev. A na vprašanja, povezana z družino, poroko, otroki noče odgovarjati. »Preprosto ne čutim potrebe, da bi to s kom delila. Bolj ko zoriš, bolj te ljudje sprašujejo o družini, otrocih, poroki, partnerju … A jaz na to ne odgovarjam rada. Saj govorim o starših, pa o tem, da smo čisto fajn družina, da se imamo radi, pa da se včasih tudi sporečemo … Moj odnos s partnerjem pa je samo moj. Zelo zgodaj sem namreč spoznala, da se ljudje, če se jim preveč odpreš, potem strašno radi vtikajo v tvoje življenje, v stvari, ki jih sploh ne zadevajo. In jaz za nekatere stvari nočem, da so preveč vidne. Mene, na primer, ne boste nikoli videli, da bi se med sprehodom po mestu s fantom držala za roke,« pravi Alya, medtem ko se ji pogled ustavi na njenih lepo urejenih, dolgih, živo rdeče pobarvanih nohtih, potem pa nadaljuje: »Da bi ona zgradila hišo, pospravljala, kuhala? Pa kaj je narobe z vami? A vse to počnem. Zelo rada kuham, rada imam čist, urejen dom. Res da sem rada dama, a rada skrbim tudi za okolico hiše in mi ni tuje delo z orodjem. In če bi bilo v moji moči, bi imela doma na dvorišču parkiran tudi tak mali buldožer, s katerim bi lahko skopala katero koli luknjo in zravnala kateri koli del terena okoli hiše, saj me zelo veseli tako urejanje okolice kot tudi notranje opremljanje.«
