Zadevo je vrhovno sodišče vrnilo prvemu sodišču v novo sojenje pred spremenjenim senatom oziroma sodnikom.
Novič je bil sicer pravnomočno obsojen na 25 let zapora za umor Janka Jamnika, nekdanjega direktorja Kemijskega inštituta. Da je vrhovno sodišče ugodilo njegovi zahtevi za varstvo zakonitosti, je vrhovno sodišče potrdilo že v prvi polovici septembra. A takrat še ni bilo znano, ali je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo ali je Noviča oprostilo, saj odločba o tem še ni bila napisana in vročena strankam.
Senat vrhovnega sodišča je septembra tudi odredil, da se Noviča izpusti iz zapora. Kot so namreč takrat pojasnili na vrhovnem sodišču, se "prekinitev izvršitve pravnomočne sodbe odredi, če se zahtevi za varstvo zakonitosti, ki je vložena v korist obsojenca, ugodi, kot je bilo v tem primeru, ali pa ko je podana zelo velika verjetnost, ki meji že na gotovost, da bo vložnik z zahtevo uspel".
V zahtevi za varstvo zakonitosti je sicer Novičeva obramba zatrjevala bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve ustave in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do obrambe, ki je bila podlaga za izpustitev Noviča iz zapora, so po besedah Hribernika ugovarjali temu, da sodišče ni izvedlo nekaterih predlaganih dokazov obrambe, da drugostopenjsko sodišče ni odgovorilo na nekatere navedbe v pritožbi, problematizirali so tudi verodostojnost izvedenca Franca Sabljiča, na mnenje katerega je sodišče oprlo svojo odločitev o krivdi Noviča. Po oceni Hribernika je bil namreč Sabljič v koliziji interesov, saj je bil v času preiskave umora direktor Nacionalnega forenzičnega laboratorija, ki je sodeloval v preiskavi.
