Slovenska glasbena scena bi bila precej bolj dolgočasna, če ne bi bilo Petra Lovšina. Veliki ljubitelj pisane besede in glasbe je nanizal številne nepozabne uspešnice, ki si jih požvižgava staro in mlado. S Pankrti, Sokoli in samostojno je odigral številne koncerte doma in v tujini. S svojih podvigov se vrača domov na Kodeljevo, kjer ga čaka žena Darja, ljubezen iz študentskih let, s katero imata dva že odrasla otroka, sina Mateja in hčerko Nejko, ki sta ga tudi že osrečila z nazivom dedek. Pero, kot ga kličejo prijatelji, ima zelo zanimivo življenjsko zgodbo, katere delček je zaživel tudi na filmskih platnih. Te dni po kinematografih vrtijo njegovo biografsko zgodbo z naslovom Ti lahko, kar je tudi ena od njegovih uspešnic.
Preberite tudi: Urška Drofenik: Res je, razšla sva se! Kliknite TUKAJ!
Glasba in šport sta od nekdaj stalnica v življenju Petra Lovšina. Pozneje je tem ljubeznim dodal še radovednost do neznanega, zaradi česar je prepotoval veliko sveta in okusil vse, kar mu je dišalo. Po rodu je Ribničan, a je že skoraj vse življenje zvest prestolnici, od koder se iz svoje baze na Kodeljevem podaja na različne izzive. Nič ni moglo ustaviti njegovega uporniškega duha. Vajen je bil razmišljati s svojo glavo ter biti konstruktivno kritičen do države in družbe. Veliko svojih opažanj in dojemanj je spretno prelil v verze. V mladih letih si ni upal niti pomisliti na to, da bi živel le od glasbe. Zato se je lotil ustvarjanja »klasične« kariere. S pomenljivo temo Pornografija – družbeni pojav je diplomiral na takratni Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (današnja Fakulteta za družbene vede) ter dolga leta delal kot novinar in urednik. V študentskih letih sta s prijateljem Gregorjem Tomcem ustanovila skupino Pankrti, ki je bila ena redkih slovenskih, ki je uspela tudi v nekdanji skupni državi.
Glasba za dušo
»Kot je rad dejal moj oče, človek res ne potrebuje dosti, morda le še kakšno salamo, vino in dobrega prijatelja, ki te obišče. Sam se nisem veliko družil, saj sem večino vikendov preživel na koncertih. Bilo je ogromno harmoničnih občutkov, tudi živčnosti, vendar nas končano delo povezuje. V igri ni bilo veliko denarja, temveč le volja, da nam uspe,« se spominja in dodaja, da se je včasih glasba delala izključno zaradi veselja glasbenikov. V dveh oziroma treh desetletjih so se naredile pesmi, ki so še vedno žive v vseh nas. Podobno je bilo, ko je ustanavljal skupino Sokoli, ki je bila svoj čas najbolj udarna slovenska rock skupina, ki je prejela tudi številna priznanja. Plošča Marija pomagaj je še vedno ena najbolje prodajanih slovenskih plošč. Njihove največje uspešnice Greva punca v južne kraje, Marija pomagaj, Moja mama je strela, Čist nor, Drugi svet, Ko so češnje cvetele, Sodn dan mora še danes zaigrati na vsakem koncertu.
Pero pa slovi tudi kot človek širokega srca, ki rad priskoči na pomoč. Pomagal je številnim mladim glasbenikom, med drugim tudi zasedbi Big Foot Mama. Prav nič ga ni skrbelo, da bodo fantje ogrozili njegov primat med rockerji. Nasprotno, do preloma tisočletja je na samostojni poti samo še nizal uspešnice, kot so Hiša nasprot sonca, Najboljši par, Julita, Najboljš je bit zadet, Sam en majhen poljub, Dobri profesor, Tečaj romantike …
Športnik po duši
Oče, na katerega je bil do njegove nenadne smrti v prometni nesreči zelo navezan, mu je priljubil nogomet. »Od malega me je vozil na vse mogoče tekme Olimpije, ki je bila v tistih časih nekaj popolnoma drugega kot danes,« pravi. Zato je ob zgodovinskem uspehu slovenske nogometne reprezentance pred mnogimi leti napisal uspešnico Slovenija gre naprej, ki jo je pel skupaj z Zoranom Predinom in Vladom Kreslinom. Drugi njegov priljubljeni šport je smučanje. V otroštvu ga je celo treniral, pozneje je kot novinar pokrival žensko alpsko smučanje in še vedno je to zanj najlepši šport. Kot športni novinar je seveda navijal za Matejo Svet, s katero se je med vsemi smučarji tudi največ zabaval.
Ljubezen iz šolskih dni
Pero si je precej zgodaj ustvaril družino. »Nisem imel posebnih težav, saj smo takrat vsi začeli tako zgodaj, pa tudi na svetovni sceni so imeli moji kolegi podobne razmere. Rock 'n' roll se stara, mi pa se staramo z njim,« se smeji glasbenik, ki sprejema dejstvo, da so k rockerski glasbi spadali dekadenca, razvrat, veselje do življenja, pa tudi kakšni škandali, napake … Sam kakšnih usodnih ni naredil, vesel je, da mu je uspelo ohraniti družino, ker je kljub rockerskemu načinu življenja še vedno družinski človek. Če se je rad ozrl za kakšnim dekletom, ki je z veseljem prišlo v zaodrje ali se na koncertu preveč sililo na oder, je znal to elegantno skomunicirati. Njegova Darja, s katero sta z avtostopom veliko prepotovala, je z njim v dobrem in slabem. V filmu je to tudi povedala brez dlake na jeziku. »Enkrat mi je bilo vsega dovolj in sem se odselila, pa me je prepričal in dobil nazaj. Pa poglejte, še zdaj sem tukaj,« je bila iskrena. Na vprašanje, kaj bi moral storiti, da bi imel novo ljubezen, odgovarja: »Moral bi se zaljubiti v drugo. Saj mi je bila kakšna za odrom všeč, a ko me začnejo vikati, izgubim zanimanje. Grešne misli me obhajajo, potem pa vidim, da smo iz drugih svetov, in se mi zdi to smešno.«
Noče se (še) postarati
Na odru Pero še vedno daje vse od sebe, ne glede na razsežnost koncerta. Nekoč so bili rockerji mladi, zdaj pa so se postarali. Njegov slog pa je že desetletja enak: na odru nosi sončna očala, na glavi klobuk, spodaj kavbojke, zgoraj srajco in suknjič. Glasbenik pa ni navdušen ne nad spremembo sloga ne nad staranjem: »Zdi se mi nesmiselno. Izpadanje las, slabovidnost in podobne težave niso nič pozitivnega. Ni mi všeč, da je človek minljiv. A če imaš dosti dela, o tem niti ne razmišljaš,« se tolaži, njegova žena Darja pa hitro doda, da bi storil vse mogoče, da bi se izognil staranju. Vendar ne bi obiskal lepotnega kirurga. »Nikoli nisem uporabljal kreme, razen kreme za sončenje, pa še to le zadnja leta. Če dobim za darilo parfum, ga sem in tja tudi uporabim, sicer uporabljam le losjon za po britju. Moški mora skrbeti za telesno kondicijo s športom in gibanjem, najti pa je treba uravnoteženo mero veselega in zdravega življenja. Imam dneve, ko se izogibam alkohola, ki dolgoročno ne prinese prijetnih občutkov. Po celodnevnem smučanju ali teku so občutki zelo prijetni. Nisem asket, zato sem prepričan, da je treba telesu privoščiti neko mero rekreacije, a tudi veselja in počitka,« razkriva svoj neizmerni vrelec energije.
